Italijani zavrnili ustavne spremembe

Italijani so z veliko večino zavrnili referendum o predlaganih ustavnih spremembah, ki je potekal v nedeljo in ponedeljek. Po preštetju vseh glasov je proti glasovalo 61,6 odstotka volivcev, 38,4 odstotka pa jih je bilo za, je sporočilo italijansko notranje ministrstvo. Referenduma se je udeležilo 53,6 odstotka od 47 milijonov Italijanov, ki so bili poklicani na referendum, to pa je bilo pravzaprav nad pričakovanji.

Udeležba je bila sicer večja na severu Italije, okoli 60-odstotna, medtem ko se je referenduma na jugu udeležila manj kot polovica volilnih upravičencev oziroma nekaj čez 42 odstotkov. Volilna udeležba tokrat sicer ni igrala pomembnejše vloge, saj za veljavnost referenduma ni bila potrebna vsaj 50-odstotna udeležba volilnega telesa, kot je bilo v navadi doslej na referendumih v Italiji.

Zavrnitev referenduma pomeni še eno zmago za italijanskega levosredinskega premiera Romana Prodija in nov poraz za desno sredino pod vodstvom Silvia Berlusconija, ki je bila poražena tako na parlamentarnih volitvah v začetku aprila kot na lokalnih konec maja. Predlagana reforma, ki jo je Berlusconijeva desna sredina podprla novembra lani, bi Italijo približala federalni ureditvi in bi dala večja pooblastila premieru, vendar pa bi po mnenju leve sredine razbijala enotnost države ter preveč okrepila izvršno vejo oblasti, zato so ji nasprotovali. Z zbiranjem podpisov državljanov so nato v levi sredini dosegli razpis referenduma o tem vprašanju, Prodi pa je volivce pozival, naj predlog zavrnejo.

Za spremembe, ki bi posegale v večino členov ustave, se je najbolj zavzemala skrajno desničarska Severna liga, saj bi reforma med drugim prenesla nekatera pooblastila z vlade v Rimu na deželne vlade, ki bi nadzorovale lokalno in deželno policijo, odločale o organizaciji šolstva in delno o šolskih programih, v njihovo pristojnost pa bi prešlo tudi zdravstvo. Večina volivcev je reforme podprla samo v pokrajinah Lombardija in Veneto, kjer Severna liga tradicionalno beleži visoko podporo, vsepovsod drugje pa je bila večina volivcev proti.

Reforma je sicer korenito posegala tudi v sestavo in delovanje parlamenta. Spodnji dom, poslanska zbornica, naj bi imel po novem manj članov, in sicer 500, poleg teh pa še največ tri dosmrtne poslance, ki jih bo imenoval predsednik države, ter 18 izvoljenih med Italijani v tujini. Zgornji dom parlamenta bi se imenoval federalni senat, njegovih 252 članov pa bi izvolili v posameznih deželah. Pri delu senata naj bi, sicer brez volilne pravice, sodelovalo še 42 predstavnikov dežel.

Predlagana reforma je še določala, da premieru ne bi bilo treba prestajati glasovanja o zaupnici v parlamentu. Poleg tega bi lahko brez odobritve s strani predsednika republike imenoval in razreševal ministre ter razpustil parlament.