Vodja italijanske službe za civilno zaščito Guido Bertolaso se je po izbruhu islandskega ognjenika Eyjafjallajökull, ki je več dni ohromil evropski letalski promet, odločil, da bodo pod drobnogled vzeli italijanske vulkane.

V okviru italijanskega Nacionalnega raziskovalnega centra (CNR) bodo ustanovili mednarodni odbor, v katerem naj bi sodelovali strokovnjaki s področja podvodnih vulkanov, je za avstrijsko tiskovno agencijo APA povedal Bertolaso. Dodal je, da naj bi v teku sodelovanja razvili strategijo za nadzor nad vulkani pod morsko gladino, o katerih doslej ni bilo veliko znanega. Teh je pred italijansko obalo 13, od tega skupina v Tirenskem morju pred Neapljem, druga skupina pa v ožini pred Sicilijo.
Posebno pozornost bodo namenili tudi Etni. "Razpolagamo z najbolj naprednim merilnim sistemom na svetu. Tudi pepel, ki ga bruha vulkan, bomo redno preverjali. Etna je na Siciliji v preteklosti že povzročila težave v letalskem prometu. Zaradi dežja s pepelom, ki je trajalo dva tedna, smo morali leta 2002 zapreti zračni prostor nad Sicilijo in Malto," je poudaril.
Za najnevarnejši italijanski vulkan sicer velja Vezuv. Zadnjič je izbruhnil leta 1944, po statistikah pa obstaja nevarnost ponovnega izbruha v bližnji prihodnosti. Zadnji močnejši izbruh vulkana leta 1631 je povzročil 4.000 smrtnih žrtev. "Vezuv predstavlja nevarnost za okoli 650.000 ljudi, ki živijo v njegovi neposredni bližini. 2,5 milijona ljudi živi okoli vulkana, in če bi vulkan izbruhnil, bi bile posledice gromozanske," je poudaril Bertolaso in dodal, da izbruha vulkana ne morejo napovedati z znanstveno gotovostjo, zato služba za civilno zaščito pripravlja načrt za evakuacijo.

Bertolaso je pozval k ustanovitvi evropske mreže za zaščito prebivalstva, saj so po njegovih besedah nujni skupni ukrepi za preprečitev smrtnih žrtev in škode. Obstoj takšne mreže bi po njegovem preprečil nedavno zaprtje zračnega prostora zaradi oblaka vulkanskega pepela po izbruhu islandskega ognjenika in letalskim družbam prihranil dve milijardi evrov škode. Trditve nekaterih letalskih družb, da so bili varnostni ukrepi zaradi oblaka vulkanskega pepela nad Evropo pretirani, je zavrnil in poudaril, da sta v preteklih letih skoraj strmoglavili letali nizozemske letalske družbe KLM in britanske družbe British Airways, ko je vulkanski pepel nad Indonezijo in Aljasko prišel v njune motorje.
KOMENTARJI (12)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.