Italijani so se spomnili fojb

Italijanski predsednik Giorgio Napolitano je v Rimu izpostavil, da optantom doslej niso posvečali dovolj pozornosti. Državni podtajnik na italijanskem notranjem ministrstvu Ettore Rosato pa je na slovesnosti na bazoviški gmajni zasluge za novo tamkajšnje obeležje pripisal tudi slovenski skupnosti, zaradi česar so ga izžvižgali.

Napolitano je v Rimu sicer izpostavil, da se o fojbah v Italiji doslej ni govorilo, optante so v Italiji obravnavali kot fašiste in izdajalce, še danes pa jih večina šolskih učbenikov ne omenja. Napolitano je zato ob podelitvi spominskih priznanj potomcem žrtev fojb te označil kot "neodpustljivo napako proti človeštvu". "Ne smemo molčati, ampak prevzeti odgovornost, ker smo predolgo molčali oziroma zanikali resnico zaradi ideoloških razlogov, politične zaslepljenosti, diplomatskih računic in mednarodnih ugodnosti," je še poudaril Napolitano.

Žrtev fojb in eksodusa iz Istre in Dalmacije so se spomnili tudi na bazoviški gmajni, kjer so uradno odprli prenovljeni spomenik ob fojbi, podelili pa so tudi posebna spominska priznanja. Osrednji govornik, tržaški župan Roberto Dipiazza, je ob slovesnosti poudaril, da imajo prebivalci Trsta posebno dolžnost za spoštovanje spomina na ta nepravični zgodovinski dogodek, vendar pa morajo hkrati spremljati miroljubne evropske perspektive.

Slovesnosti se je udeležil tudi državni podtajnik Rosato. Ta je zasluge za obeležje pripisal tudi slovenski skupnosti, ki je podelila koncesije za zemljo, na kateri so postavili spomenik. Hkrati je izrazil zadovoljstvo, da je to spomenik mesta Trst in ne spomenik ene strani, vendar je bil za svoje besede izžvižgan. Protest je označil kot politično motiviran in poudaril, da je potrebno zreti v prihodnost. "Ne bo me prestrašil majhen protest s političnim ozadjem," je poudaril Rosato.

Podpis mirovne pogodbe

S podpisom Pariške mirovne pogodbe se je končala pariška mirovna konferenca, ki je trajala od 29. julija do 15. oktobra 1946. V Italiji se zadnja leta na ta dan spominjajo na fojbe in eksodus Italijanov iz Istre, Reke in Dalmacije, saj je italijanski parlament marca 2004 10. februar razglasil za uradni dan spomina na fojbe in eksodus.

Pariška mirovna pogodba je tudi omogočila Italiji, Romuniji, Madžarski, Bolgariji in Finski, da po koncu druge svetovne vojne obnovijo svojo državno suverenost, vključevala pa je tudi določila o plačilu vojnih reparacij. Prinesla je konec italijanskega kolonialnega imperija v Afriki in spremembe na mejah med Madžarsko in Slovaško, Romunijo in Madžarsko, takratno Sovjetsko zvezo in Romunijo, Romunijo in Bolgarijo ter takratno Sovjetsko zvezo in Finsko.

Grčija je dobila Dodekaneške otoke, prišlo je tudi do manjših popravkov meje s Francijo. Mirovna pogodba je Albaniji priznala neodvisnost in suverenost. Dodatno dopolnilo k pogodbi je nemško govoreči manjšini na Južnem Tirolskem zagotovilo kulturno avtonomijo.