Italijanski parlament je namreč 30. marca lani določil 10. februar, dan podpisa Pariške mirovne pogodbe, za uradni dan, ko se v Italiji spominjajo na poboje na narodnostno mešanih območjih na Primorskem, v Istri, na Reki in v Dalmaciji ob koncu druge svetovne vojne in odhoda številnih optantov, pretežno italijanske narodnosti, s tega območja v letih po drugi svetovni vojni.
V Trstu so potekale slovesnosti, ki sta se jih udeležila tudi podpredsednik italijanske vlade in zunanji minister Gianfranco Fini ter minister za Italijane po svetu Mirko Tremaglia. Slednji je dopoldne položil venec pri t.i. fojbi oziroma šohtu pri Bazovici pri Trstu, ki predstavlja simbol povojnih pobojev, v nadaljevanju je na tržaškem Velikem trgu potekal še slovesen dvig zastave, v opernem gledališču Verdi pa so se srečali predstavniki optantov iz Istre, Reke in Zadra oziroma Dalmacije.
Ob tej priložnosti je bila ponovno izrečena zahteva po vrnitvi nekdanjega premoženja optantov s strani Slovenije in Hrvaške. Slednji po besedah Tremaglie in Finija tudi ne spoštujeta pravic manjšin. Finija je sicer izžvižgal del optantov, ko je med drugim poudaril pogled naprej in potrebo po pomoči Sloveniji in Hrvaški, da se otreseta demonov preteklosti.
Kot je v gledališču Verdi kasenje dejal Fini, v zvezi s povojnimi poboji in eksodusom ni več pristranskih verzij, ampak obstaja le ena resnica. "Danes lahko povemo, ker so jasni vzroki, zaradi katerih je bilo teh 350 tisoč sonarodnjakov prisiljenih zapustiti deželo svojih očetov," je izjavil Fini. Molk o takratnih dogodkih je Fini pojasnil s položajem po drugi svetovni vojni, ko je po sporu s Stalinom Titova Jugoslavija postala most med Vzhodom in Zahodom.
Slovesnosti ob dnevu spomina na fojbe in eksodus je priredilo ministrstvo za Italijane po svetu pod visokim pokroviteljstvom italijanskega predsednika Carla Azeglia Ciampija, ki sicer ni prišel v Trst. Še pred prvim dnem spomina na fojbe in eksodus je veliko prahu dvignil sporni italijanski film Srce v breznu, ki Slovence prikazuje kot genocidni narod, Italijane pa kot nedolžne žrtve, v nedeljo in ponedeljek pa ga je predvajala prva italijanska televizijska mreža RAI.
Zaradi fojb se italijanski študenti ne želijo učiti hrvaške kulture
Pet študentov hrvaškega jezika in književnosti na Inštitutu za vzhodnoevropske in jugovzhodnoevropske študije rimske univerze La Sapienza, je v sredo vodji inštituta sporočilo, da nameravajo zamenjati predmet študija, ker ne želijo več preučevati kulture naroda, ki je ubijal Italijane samo zato, ker so Italijani.
To naj bi bil po mnenju zagrebškega Jutarnjega lista le eden od pokazateljev razmer kolektivne histerije, ki se je pojavila v medijih pred Dnevom spomina, s katerim Italija 10. februarja obeležuje spomin na svoje pobegle sodržavljane, ki so odšli z območij, ki so pripadla Jugoslaviji, ker niso hoteli sprejeti njenega državljanstva oziroma političnega sistema.
Kampanja se je močno razmahnila predvsem v medijih, ki so v lasti finančnega mogotca Silvia Berlusconija ali pa pod njegovim finančnim nadzorom kot predsednikom vlade in vodje vladajoče desničarske koalicije. Glavni cilj kampanje so politični nasprotniki v koaliciji leve sredine, kjer je najmočnejša postkomunistična stranka Levih demokratov, je še poročal Jutranji list.
