Italija za spravo

Italijanski predsednik Giorgio Napolitano je hrvaškemu in slovenskemu kolegu, Stipetu Mesiću in Janezu Drnovšku, poslal pismo, v katerem je "izrazil zanimanje za sestanek italijanskega, hrvaškega in slovenskega predsednika", na katerem bi se "z gesto sprave" končalo boleče poglavje nedavne zgodovine treh narodov, so sporočili diplomatski viri v Rimu.

Predsednik Italijanske unije, organizacije italijanske narodne skupnosti na Hrvaškem in v Sloveniji, Furio Radin, in predsednik izvršnega odbora Italijanske unije Maurizio Tremul sta gesto italijansko-hrvaško-slovenske sprave pisno podprla, je sporočila Italijanska unija. "Italijani na Hrvaškem in v Sloveniji podpirajo pobudo za spravo treh predsednikov v počastitev spomina na žrtve nasilja totalitarnih režimov na tem območju," piše Italijanska unija in poudarja, da bi bilo tristransko srečanje "zaželen politični in kulturni signal".

Spravno srečanje podpira tudi slovenski predsednik. Drnovšek je nedavno celo dejal, da mu je bil naklonjen že v mandatu prejšnjega italijanskega predsednika Carla Azeglia Ciampija, vendar tedaj pobude v Italiji niso podprli. Po njegovih besedah je pomembno, da za tragične dogodke, ki so zgodovinsko zaznamovali odnose med sosednjimi narodi, vsak narod prevzame odgovornost, saj bo uravnotežen odnos do teh vprašanj odpiral nadaljnje perspektive prijateljskih in pozitivnih odnosov med sosednjimi narodi.

Kje se srečati?

Osnovna dilema, povezana s pripravo spravnega srečanja, je določitev kraja sestanka. Največkrat so bili omenjeni Gonars, fojba pri Bazovici, Rižarna na italijanski strani, medtem ko krajev v Sloveniji in na Hrvaškem niso posebej omenjali. Še vedno tudi ni povsem jasno stališče Zagreba, ki ima z Rimom kar nekaj odprtih vprašanj, predvsem glede možnosti nakupa nepremičnin s strani italijanskih državljanov.