Evropska komisija naj bi prihodnji teden razkrila načrt za resnejše soočanje z begunsko krizo, glavni del predvidenih ukrepov pa naj bi bila zamenjava sedanjih sil agencije Frontex s stalnimi silami za nadzor zunanjih meja povezave. Te bi lahko po poročanju Financial Times (FT) nadzor izvajale tudi ob morebitnem nasprotovanju prizadete države. Če bo to zaživelo, bo to največji prenos suverenosti na skupnost po uvedbi evra, navaja britanski časnik.
Vzpostavili naj bi tudi skupno obalno stražo, glavno besedo pri uporabi teh sil pa naj bi imela Evropska komisija, navaja FT, ki je prišel do določenih dokumentov, načrte pa so časniku potrdili tudi uradniki EU. Časnik še navaja, da gre za vzpostavljanje skupnega varovanja zunanjih meja, kot to zahtevata Berlin in Pariz in gre v bistvu za zadnji poskus za rešitev schengenskega območja.
Glede na načrte, o katerih poroča FT, bi imela končna pooblastila za nameščanje sil na posamezne odseke zunanje meje EU Evropska komisija, delovala pa naj bi po priporočilih upravnega odbora evropskih sil za nadzor meja in obalne straže, ki naj bi ga vzpostavili.
Odločitve bi veljale tudi za države, ki niso članice EU, a so članice schengenskega območja, kot je npr. Norveška. Članice bi se o načrtovanih ukrepih lahko posvetovale, ne bi pa imele pravice veta, da bi enostransko lahko preprečile namestitev teh mejnih sil.
Sile bi štele okoli 1000 pripadnikov
Tudi evropski komisar, pristojen za migracije, Dimitris Avramopulos je za FT potrdil, da bi bila vzpostavitev evropskih sil za nadzor meja in obalne straže pot "za zavarovanje in okrepitev schengna".
Avramopulos je danes na konferenci o varnosti v Sredozemlju v Rimu dejal, da EU za zajezitev migracij potrebuje nekaj celovitejšega in bolj strukturiranega, ker da nacionalne oblasti niso bile pripravljene na tako veliko število prosilcev za azil.
Nove sile bi ščitile zunanje meje EU, migrantom ponujale podporo ter izvajale iskalne in reševalne operacije, je povedal komisar in dodal, da bi sile štele okoli 1000 pripadnikov, ki bi lahko posredovali, ko nacionalne oblasti ne bi mogle.
Sile bi tesno sodelovale z načrtovanimi evropskimi sprejemnimi centri oz. hotspotsi, ki jih nameravajo vzpostaviti v Grčiji in na jugu Italije za zagotovitev celovitejše identifikacije, registracije in obravnave migrantov, ki bi prihajali v Evropo, je pojasnil Avramopulos. "Nihče ne bi mogel priti na ozemlje EU, brez da bi pristal na spoštovanje pravil naše unije," je dodal komisar.
O predlogu naj bi razpravljali prihodnji teden
Predlog, o katerem naj bi razpravljali na vrhu voditeljev EU naslednji četrtek in petek, pa bo verjetno naletel na neodobravanje nekaterih članic, ki nasprotujejo prenosu tovrstnih pristojnosti na EU, prav tako pa bo potreboval blagoslov Evropskega parlamenta in nacionalnih vlad. "Svet EU bo moral sprejeti odločitev. Menimo, da je treba narediti korak naprej in imeti več Evrope, da se ta problem reši," je še povedal Avramopulos.
Sedanja agencija za nadzor zunanjih meja Frontex ima težave z mandatom, ker lahko le "usklajuje" varovanje meja, ne more pa uveljavljati ukrepov z to. To se je kot težava pokazalo tudi pri reševanju sedanje migrantske krize, saj agencija ni mogla samostojno nabavljati lastne opreme ali neposredno napotiti policistov tja, kjer bi bili najbolj potrebni. Zanašati se je morala le na obljube držav članic, ki pa se pogosto niso izpolnile.
Italija: Za delo, ki smo ga opravili, ko gre za sprejem beguncev, si zaslužimo velik 'hvala' EU
Grčija, Hrvaška in Italija so v četrtek dobile opomin Evropske komisije, ker ne izvajajo ustrezno evropskih pravil o odvzemu prstnih odtisov. Gre za neustrezno izvajanje uredbe Eurodac, ki določa pravila za odvzem prstnih odtisov državljanom tretjih držav, ki nedovoljeno vstopajo v državo, in prenos podatkov v osrednji Eurodacov sistem v 72 urah.
Italijanski premier Matteo Renzi je bil zaradi opomina v četrtek ogorčen. "Evropa za zaustavitev begunskega vala ne počne vsega, kar bi morala. Prerazporeditev beguncev, ki prispejo v Italijo, v druge članice EU, ni stekla," je bil kritičen Renzi.
Kritičen je bil tudi notranji minister Angelino Alfano, ki je dejal, da je opomin Bruslja nerazumen. "Za delo, ki smo ga opravili, ko gre za sprejem beguncev, si zaslužimo velik 'hvala' EU," je dejal Alfano in kot Renzi izpostavil pomen prerazporeditve beguncev. Da bi bila ta uspešna, pa morajo sodelovati vse članice EU, je v pogovoru za današnjo izdajo tržaškega časnika Il Piccolo izjavil Alfano.
Grčija: Primanjkuje nam naprav Eurodac
Grški premier Aleksis Cipras je medtem danes v odzivu na opomin priznal, da se je Grčija z zamudo odzvala na dotok migrantov, katerega obseg jo je presenetil. A od septembra ni več nobenega migranta, ki ne bi bil registriran, je povedal Cipras.
Priznal pa je, da zaradi pomanjkanja naprav Eurodac za oštevilčenje zbranih prstnih odtisov včasih poteče več ur med odvzemom prstnih odtisov "na tradicionalen način, s črnilom" in njihovim vpisom v evropski sistem, kar bi lahko pomenilo varnostno tveganje.
Zato je ponovil poziv, naj evropski partnerji Grčiji dostavijo več omenjenih naprav. Glede na podatke grškega notranjega ministrstva so Atene doslej prejele 39 tovrstnih naprav, zaprosile pa so za 100.
Hrvaška: Dublinska uredba ne ustreza sedanji begunski krizi
Hrvaški notranji minister Ranko Ostojić je medtem v četrtek v odzivu na opomin dejal, da to ni velika težava za Hrvaško, saj da dublinska uredba ne ustreza sedanji begunski krizi.
Spomnimo
Evropska komisija je trojico držav opozorila zaradi velike vrzeli med prihodi, ki jih beleži evropska agencija za zunanje meje Frontex, in podatki o odvzemu prstnih odtisov v Eurodacovi statistiki.
Od 20. julija do konca novembra je Frontex v Italiji zabeležil 65.000 nedovoljenih prihodov, le 29.000 prebežnikom so bili odvzeti prstni odtisi in vneseni v Eurodacovo podatkovno bazo.
Še večja je vrzel v primeru Hrvaške. Od 16. septembra je Frontex po besedah Bertaudove zabeležil 340.000 nedovoljenih prihodov, le 575 prebežnikom so odvzeli prstne odtise in jih vnesli v Eurodac.
Podobno velja za Grčijo, kjer je Frontex od 20. julija do konca novembra zabeležil 492.000 nedovoljenih prihodov, le 121.000 prebežnikom so odvzeli prstne odtise in jih vnesli v Eurodac.
Komisija je Grčijo, Hrvaško in Italijo posvarila že oktobra, a ker niso ustrezno ukrepale, se je odločila za prvi uradni opomin. Če se države ne bodo ustrezno odzvale, jim bo komisija poslala še drugi opomin, če tudi ta ne bo zalegel, pa lahko zadevo napoti na Sodišče EU.
V Dobovo danes prispela dva vlaka z begunci, tretjega še pričakujejo
Na mednarodni železniški mejni prehod v Dobovi sta danes iz Hrvaške prišla dva vlaka s skupaj 2129 prebežniki, so sporočili s Policijske uprave Novo mesto. Po napovedi hrvaških organov pa tretjega pričakujejo po 22. uri. Z njim bo v Slovenijo prispelo še 1021 migrantov.
Kot so še sporočili z novomeške policijske uprave, so prebežniki po opravljenih policijskih postopkih, zdravstveni in humanitarni oskrbi z vlaki in avtobusi v spremstvu policije pot nadaljevali proti Šentilju, Jesenicam in Karavankam.
Trenutno je v sprejemnem centru v Dobovi 10 migrantov.
Od sredine oktobra je po podatkih policije v Slovenijo vstopilo že več kot 312.000 migrantov.
KOMENTARJI (27)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.