Slovenska policija ni obveščena o razmišljanju Italije o vzpostavitvi ponovnega začasnega nadzora na meji s Slovenijo, o čemer je danes poročal časnik Corriere della Sera.
Zanikali so tudi pisanje časnika, da iz Slovenije v Italijo prehajajo migranti, kar naj bi bil razlog za vzpostavitev začasnega nadzora na meji. Na policiji so, kot pravijo, navedbe preverili tudi pri italijanski organih, ki so "prav tako zagotovili, da navedbe v časopisu ne držijo".
Omenjeni italijanski časnik je namreč danes poročal, da je Italija pripravila načrt za morebitno ponovno uvedbo nadzora na meji s Slovenijo. V skladu z njim bi ob naraščajočem valu beguncev italijanski obmejni policisti preverjali dokumente vseh, ki bodo prečkali mejo, kar naj bi veljalo tudi za potnike na vlakih.
Načrt naj bi Italijani po pisanju časnika pripravili po tistem, ko so v zadnjih tednih zabeležili veliko povečanje števila beguncev, ki v Italijo prihajajo iz Slovenije. Na teden naj bi jih iz Slovenije v državo vstopilo od 300 do 400.
V Rimu se bojijo, da bi se pritisk na Italijo še povečal, potem ko je Švedska ponovno uvedla nadzor na meji z Dansko, čemur je sledila še danska uvedba nadzora na meji z Nemčijo. "Če bi se število vstopov še povečevalo, bi se bila Italija primorana temu prilagoditi, sicer bi plačala višjo ceno," Corriere navaja izjavo neimenovanega vira pri italijanskem notranjem ministrstvu. Zato je pristojni direktorat italijanskega ministrstva pripravil omenjeni "intervencijski načrt", ki ga je že predložil notranjemu ministru Angelinu Alfanu.
Načrt bo postal operativen, če bo prišlo do povečanja vstopov migrantov in "še posebej, če ne bi bilo ozračja sodelovanja, ki je bilo obljubljeno še poleti", piše Corriere. Ob tem dodaja, da je dogovorjena skupna evropska politika glede premeščanja beguncev ostala mrtva črka na papirju.
Šefic: Obravnavali smo nekaj deset ljudi, ki bi lahko bili povezani s terorističnimi organizacijami
Da Slovenija ni dobila nobenega obvestila italijanske strani o ukrepih, ki bi šli v smer vzpostavitve nadzora na italijansko-slovenski meji, je dejal tudi državni sekretar na notranjem ministrstvu Boštjan Šefic. Medijske navedbe o nadzoru so preverili tudi na operativni ravni, a so dobili zagotovila, da ne držijo, je dejal.
Prav tako so dobili zagotovila kolegov na operativni ravni, da za vzpostavitev nadzora na italijansko-slovenski meji ni razlogov, ker nezakonitih prehodov meje ni, morda le kakšen posamezen primer, je še povedal.
Kljub temu pa bo ministrstvo za notranje zadeve prek diplomatskih kanalov od italijanskega notranjega ministrstva terjalo pojasnilo, je še povedal Šefic.
Uvajanje nadzora na meji med Švedsko in Dansko ter Dansko in Nemčijo Šefic ocenjuje kot postopek v skladu s schengenskim zakonikom, ki ne pomeni nezakonitosti. Spomnil je, da je pred meseci tudi Slovenija uvedla nadzor na meji z Madžarsko, ko so razlogi za nadzor prenehali, pa ga je ukinila.
In ker Slovenija ne namerava dopustiti, da bi postala nekakšen žep v Evropi, že načrtujejo določene ukrepe, ki jih bodo uvedli, če bo treba. Te ukrepe bi uvedli, če bi na eni strani migracijski val bil enak kot zdaj ali še bolj intenziven, v ciljne države pa bi spuščali manj ljudi. Ob tem je razkril, da je Slovenija na hrvaško stran v zadnjih dneh naslovila nekaj dodatnih zahtev. Med drugim zahtevajo, da Hrvati ob vsaki najavi vlakov posredujejo tudi sezname migrantov, vključno z njihovimi osebnimi podatki. Če bi se na meji pojavili vlaki z več tisoč ljudmi, podatkov pa nikjer, bo slovenska stran te vlake zavrnila, je poudaril.
Po Šefičevih besedah se je tudi notranja ministrica Vesna Györkös Žnidar pisno obrnila na svojega hrvaškega kolega Ranka Ostojića in mu predlagala, da se sestanejo visoki uradniki iz obeh držav in se za lažje uravnavanja migrantskega toka pogovorijo o slovenskih predlogih.
Zanikal je tudi, da bi policija ob prehajanju migrantov iz Hrvaške v Slovenijo dnevno zaznavala ljudi, povezane s terorističnimi organizacijami. Je pa potrdil, da so od začetka migrantskega vala obravnavali nekaj deset ljudi, za katere so na podlagi določenih indikatorjev policisti zaznali možnost, da bi lahko bili povezani z določenimi, predvsem terorističnimi organizacijami. Vendar na podlagi temeljitega preverjanja, podatkov iz njihovih evidenc ter evidenc Interpola in Europola in ostalih institucij prav v nobenem primeru niso dobili potrdila, da gre za sodelujoče v terorističnih skupinah, je razložil.
Šefic je sicer poudaril, da je v tako veliki masi, ki je v zadnjih mesecih prečkala Slovenijo, možno koga spregledati, saj da noben organ ne more zagotoviti 100-odstotne vodotesnosti. To bi bilo po njegovem mnenju iluzorno, kot je dejal, bi lahko kdo tudi na zaprti ali nadzorovani meji to prešel. A ta možnost je ob vseh aktivnostih, ki jih izvajajo, izjemno majhna. Po Šefičevih besedah vse individualno obravnavajo in se z njimi pogovorijo, tudi o njihovih morebitnih vlogah na vojnem območju. Med migranti so namreč tudi taki, ki so delovali kot humanitarci ali pa v organizacijah, ki niso izvajale zločinov, kaznivih dejanj in niso ubijale.
Države nadzor na notranji meji lahko uvedejo v primeru grožnje javnemu redu ali notranji varnosti
Na ministrstvu za zunanje zadeve so poudarili, da mora država, ki se odloči za začasno ponovno uvedbo nadzora na notranji meji, v skladu s schengensko zakonodajo o tej nameri predhodno obvestiti Evropsko komisijo in vse države članice schengenskega območja. Kot so zatrdili, italijanske oblasti Slovenije doslej niso obvestile o tovrstni nameri na italijansko-slovenski meji.
Države članice sicer imajo možnost, da začasno ponovno uvedejo nadzor na notranjih mejah v primeru grožnje javnemu redu ali notranji varnosti. V preteklih dneh se je tako za ta ukrep odločilo že nekaj držav članic (Nemčija, Danska, Švedska).
Pahor nadzor na mejah evropskih držav vidi kot prehoden ukrep
Predsednik republike Borut Pahor pravi, da uvedba nadzora na mejah za schengen ne pomeni nič dobrega. "Ne pomeni pa, da je s schengnom dokončno konec."
Predsednik meni, da se morajo vse države, ki vidijo v schengnu rešitev za prihodnost EU, sedaj še toliko bolj prizadevati za oblikovanje skupne evropske begunske problematike, "sicer se bo nadaljeval trend, ki ni navdušujoč, ko bodo države, tako kot Slovenija, same skrbele za varnost na svojih mejah".
Vzpostavitev nadzora na mejah Pahor razume kot nek prehoden ukrep slovenske vlade in vlad nekaterih drugih držav članic EU, ki jih zadeva begunska problematika. "Si pa prizadevam, in mislim, da enako tudi večina drugih voditeljev, da bi čim prej oblikovali skupno evropsko politiko," je izpostavil. Ta bi razbremenila nacionalne vlade odgovornosti za ravnanje. Hkrati bi s skupno politiko uspešneje in tudi bolj humano reševali ta problem, je prepričan Pahor. "Zlasti pa bi to preprečilo, da bi se poslabšalo zaupanje med državami članicami in EU in tudi zaupanje ljudi v perspektivo EU," je dodal predsednik.
Kot je pojasnil, je prost prehod meje za ljudi pomenil neko veliko svobodo in pridobitev.
O nadzoru na mejah je spregovoril tudi zunanji minister Karl Erjavec, ki je pojasnil, kako Slovenija odkriva morebitne sirske borce. Slovenska policija poostruje nadzor na meji tudi zato, da pri migrantih izvede vse postopke, ki so potrebni za preverjanje, ali gre za osebe, ki so morda bile vojaško aktivne v Siriji ali v Iraku.
Tako slovenska policija, ko pri določeni osebi sumi, da bi bila lahko borec, izvede vse potrebne postopke, da to ugotovi. Ponavadi se poveže s tujimi obveščevalnimi službami, zlasti iz držav, od koder te osebe prihajajo. Vendar po Erjavčevih informacijah po doslej opravljenih preverjanjih slovenska policija na naši meji še ni naletela na osebo, za katero bi lahko potrdili, da je sodelovala v spopadih v Siriji.
Kljub mrazu in snegu je pri nas za begunce dobro poskrbljeno
Kljub trenutnim zimskim razmeram s snegom in nizkimi temperaturami so humanitarne organizacije dobro pripravljene na oskrbo beguncev, ki vsakodnevno vstopajo v našo državo.
V Rdečem križu Slovenije (RKS) so se na zimske razmere pripravljali že sredi oktobra ob prihodu prvega večjega števila migrantov, pojasnjuje Mirjana Jarc. Tako je v šotoriščih poskrbljeno za odstranjevanje snega, šotori pa so ves čas ogrevani. Tudi donacij toplih oblačil in obutve za snežne razmere je bilo veliko, tako da je v Dobovi in Šentilju dovolj tovrstnih potrebščin za prihajajoče migrante.
Begunci sicer dnevno dobijo po en topel in dva hladna obroka, poleg tega pa je ves čas na voljo tudi topel čaj, da se lahko dodatno pogrejejo.
Po besedah Jarčeve se je občasno pojavljala potreba po dodatnem številu moških čevljev, ki pa so jih za zdaj uspeli zagotoviti v zadostnem številu.
Mokro vreme se pozna tudi po besedah Primoža Jamška iz Slovenske filantropije. Policija sicer skrbi, da migranti med samimi postopki čakajo na prostem čim krajši čas, vendar padavine s seboj prinašajo luže, tudi znotraj šotorov, posledično pa je potrebnih toliko več čevljev, predvsem moških, in nogavic, ki jih kronično primanjkuje.
Ponekod v sprejemnih centrih je potrebna dodatna pozornost zaradi zdrsov na ledeni podlagi, sicer pa Jamšek opaža tudi povečano število obolelih oseb.
Jarčeva je opozorila, da se je ekipa prostovoljcev, ki je do zdaj zagotavljala oskrbo beguncev, že nekoliko utrudila, ne glede na to, da se v te aktivnosti vključujejo tudi nove osebe preko javnih del. V RKS zato vabijo prostovoljce, da se jim pridružijo pri izvajanju humanitarnih dejavnosti v Šentilju in Dobovi. Kdor bi želel pomagati, se lahko prijavi na najbližjem območnem združenju Rdečega križa ali preko njihove spletne strani www.rks.si.
