To je italijanski premier Romano Prodi sporočil generalnemu sekretarju Združenih narodov Kofiju Ananu, ki bo ta vikend soročil dokončno odločitev. Libanon je že sprejel italijansko ponudbo, da v državo pošlje 2000 vojakov.
Željo, da bi poveljevanje razširjenim mednarodnim silam v Libanonu (UNIFIL) prevzela Italija, je izrazil tudi izraelski premier Ehud Olmert, ki je o tem po telefonu govoril z italijanskim kolegom Prodijem.
Prav tako je Olmert italijanskega premierja zaprosil tudi za italijanske vojake za nadzor meje med Libanonom in Sirijo. Tam naj bi namreč potekalo pospešeno tihotapljenje sirskega orožja borcem skrajnega libanonskega gibanja Hezbolah.
V nedeljo so se sicer Prodi, nemška kanclerka Angela Merkel in španski premier Jose Luis Zapatero dogovorili o "evropski" udeležbi v silah UNIFIL. Španija je ob tem ponudila med 700 in 8000 vojakov, so sporočili iz Madrida. Iz španske prestolnice pa so tudi sporočili, da bo v sredo prišlo do sestanka v Bruslju, na katerem naj bi se dokončno dogovorili o sodelovanju Evropske unije v misiji UNIFIL. Medtem je sicer tudi Pariz že podvojil svojo ponudbo vojakov na 400 pripadnikov.
Libanonska vlada ocenjuje, da bodo za odpravo škode, nastale v mesecu dni vojne med Hezbolahom in Izraelom, potrebovali 3,6 milijarde dolarjev.
31. avgusta bo v Stockholmu potekala donatorska konferenca o Libanonu, zbirali pa bodo le človekoljubno pomoč. Najverjetneje pa bodo zatem pripravili še podobno konferenco, na kateri bodo poskušali zbrati sredstva za obnovo porušene infrastrukture.
Čim prej, tem bolje
Ameriški predsednik George Bush se je zavzel za hitro namestitev mednarodnih sil v Libanonu. "Mednarodna skupnost mora zdaj določiti vodstvo teh mednarodnih sil, določiti pravila njihovega delovanja in jih čimprej namestiti, da bi zagotovile mir," je poudaril.
ZDA v mednarodne sile, ki bodo nadzorovale krhko premirje med Izraelom in skrajnim libanonskim gibanjem Hezbolah, ne bodo prispevale svojih enot, je pa Bush zagotovil, da bodo "prispevale svoj del", predvsem logistično podporo in obveščevalne podatke. Ob tem je Francijo znova pozval, naj prispeva več enot v mirovne sile.
Izraelski general o "aroganci" izraelske vojske
V vojni z okrepljenim in profesionalnim sovražnikom se je izraelska vojska pregrešila z aroganco, je po poročanju izraelskih medijev v nedeljo ob predaji dolžnosti dejal izraelski general Josi Himan. "Na svojih ramenih čutim težo odgovornosti, ker mi pehote ni uspelo bolje pripraviti na vojno," je še dodal general, ki je tudi menil, da kljub junaštvu borcev na terenu vsi čutijo določeno mero neuspeha in frustracije.
Frustracijo in razočaranje pa je izrazilo tudi več sto rezervistov, ki so se na obrambnega ministra Amirja Pereca obrnili z odprtim pismom, v katerem ga obtožujejo pomanjkanja odločnosti in usmeritve v izraelski vojski. Po mnenju vojakov je bil Izrael zaradi nesposobnosti poveljstva "oropan zmage".
Častniki, ki so se v nedeljo sestali z načelnikom generalštaba izraelske vojske Danujem Halucem, pa so izpostavili pomanjkanje zaupanja v poveljnike med nižjimi častniki in vojaki. Tako Haluc kot Perec in izraelski premier Olmert so se sicer znašli pod pritiskom, naj sprožijo preiskavo o političnem in vojaškem vodenju vojne, kritiki pa pozivajo tudi k njihovemu odstopu.
Dva rezervista sta se odločila, da se bosta po vzoru protestov po oktobrski vojni leta 1973 danes odpravila na protestni pohod proti premierovi rezidenci, v upanju, da se jima bodo pridružili tudi drugi ljudje. Leta 1973 je namreč en sam protestnik, ki se mu je pridružilo še nekaj somišljenikov, sprožil javno kritiko, zaradi katere sta morala nekaj mesecev pozneje odstopiti takratna premierka Golda Meir in obrambni minister Moše Dajan.
KOMENTARJI (0)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.