
Na Islandiji so mnenja o vključitvi države v EU zelo deljena, tudi v vladi, zato so se odločili, da bo posebna komisija preučila prednosti in slabosti islandskega članstva v Uniji, zatem pa bo morda padla tudi odločitev na najvišji ravni.
Do resne dileme o islandskem članstvu v EU je prišlo po nedavnih parlamentarnih volitvah pred dvema tednoma, na katerih je sicer znova zmagala konservativna Neodvisna stranka premiera Geira Haardea, a je nastal razdor v koaliciji s prejšnjo partnerico Stranko napredka, ki je na volitvah dosegla le skromen rezultat. Namesto nje je Haarde v koalicijo povabil drugo najmočnejšo stranko, socialdemokrate, ki si za razliko od Neodvisne stranke močno prizadevajo za članstvo v EU. Haarde na drugi strani še vedno ostaja skeptičen do EU.
Islandija je sicer že vse od leta 1993 članica Evropskega gospodarskega prostora (EEA) in sodeluje tudi pri nekaterih drugih skupnih projektih, kot je npr. schengen, na drugi strani pa se je vse doslej bolj ali manj upirala polnopravnemu članstvu v EU. Eden glavnih razlogov za tovrstno držo je evropska ribiška politika, saj je ribištvo ključni islandski gospodarski sektor, z vstopom v EU pa bi morala Islandija svoje morje odpreti tudi za ribiče ostalih članic povezave.

Kot je povedal Haarde, ki je svojo novo vlado s socialdemokrati predsedniku Olafurju Ragnarju Grimssonu predstavil v sredo, so z ustanovitvijo posebne komisije pokazali "pripravljenost, da presežejo medsebojne razlike" in da bodo preučili, kaj lahko prihodnost prinese Islandiji. Kot je povedal vodja socialdemokratov in kandidat za islandskega zunanjega ministra Solrun Gisladottir, se njegova stranka sicer bolj zavzema za islandsko članstvo v EU kot pa Neodvisna stranka, vendar pa je tudi za njih pomembno, da v tem vprašanju dosežejo "skupni dogovor".
To je doslej najresnejša razprava o morebitnem članstvu Islandije v EU. Za zdaj pa v političnem vrhu še niso nakazali, kaj se bo zgodilo, če bo omenjena komisija podala pozitivno mnenje za članstvo v EU. O tem vprašanju bi na Islandiji utegnili razpisati tudi referendum, kar pa bi bil prvi referendum o vstopanju v EU v islandski zgodovini doslej.
KOMENTARJI (2)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.