Islandija leta 2012 v Evropski uniji?

Prva zelena luč za vstop bankrotirane Islandije v Evropsko unijo je prižgana, predlog morajo zdaj potrditi poslanci althinga. O tem naj bi odločali najkasneje v začetku prihodnjega tedna. Končno besedo pa bodo imeli Islandci, ki bodo o priključevanju Uniji odločali na referendumu.

Kljub nekaterim razhajanjem v vladajoči koaliciji premierke Johanne Sigurdardottir naj bi bila podpora vložitvi prošnje za članstvo Islandije v EU v parlamentu zagotovljena. Sigurdardottirjeva se že vse od prevzema vodenja vlade v začetku leta – vmes se je njena vlada po aprilskih parlamentarnih volitvah sicer spremenila – zavzema za čim hitrejši vstop države s 320.000 prebivalci v EU.

V ozadju nenadne želje Islandije, da se priključi Uniji, so uničujoče posledice, ki jih je imela zanjo svetovna finančna kriza. Tri največje islandske banke so oktobra lani propadle, bančni zlom pa je Islandijo pahnil v gigantski državni dolg, dramatičen porast brezposelnosti, bliskovito rast cen in razvrednotenje nacionalne valute krone. Zaradi finančnega zloma je padla tudi prejšnja islandska vlada.

Vlada neenotna, poslanci predlogu naklonjeni

Islandska vladna koalicija glede vstopa v EU sicer ni enotna, saj manjši koalicijski partner Levo zeleno gibanje članstvu nasprotuje. Tudi zato se je socialdemokratska premierka odločila za iskanje podpore v parlamentu, kjer so zagovorniki članstva v večini, saj vstop v EU podpira tudi del opozicije.

Že del schengenskega sistema

Evropski komisar za širitev Olli Rehn je v zadnjih mesecih večkrat poudaril, da bi se lahko pogajanja z Islandijo začela zelo hitro, če se bo Reykjavik odločil vložiti prošnjo za vstop. Švedsko predsedstvo EU pa je ocenilo, da bi se lahko Islandija povezavi priključila najprej leta 2012.

Islandija je že članica tako Evropskega gospodarskega prostora kot tudi schengenskega območja brez nadzora na notranjih mejah, kar pomeni, da je že prevzela velik del pravnega reda EU. Edino težavno poglavje je ribištvo, saj se Islandija, za katero je to ena od glavnih gospodarskih panog, boji, da bo preveč odvisna od odločitev Bruslja.