Kaj pravzaprav pomeni sveta vojna in koliko realne so te grožnje?
V islamski skupnosti ni enega samega ekskluzivnega voditelja, kakršnega pozna denimo katolištvo v obliki papeža. To pomeni, da lahko sleherni posamezni verski voditelj razglasi sveto vojno – džihad, kar dobesedno pomeni "truditi, prizadevati si, vlagati velike napore". Beseda džihad se v koranu pojavlja samo trikrat, govori pa o veliki motivaciji in poenotenju celotne skupnosti, kar pomeni, da ima homogenizacijsko vrednost ter na ta način lahko predstavlja velik projektil.
Zadnje dni se veliko uporablja izraz fundamentalisti. Kaj pravzaprav je islamski fundamentalizem in kaj fundamentaliste vodi k požrtvovanju za višje cilje?
Za modernega sekularnega človeka, kakršni smo ljudje razvitega Zahoda, je tovrstna psihološka motivacija najbrž popolnoma nepredstavljiva. Za posamezne muslimane, ki se poistovetijo z izbrano, sveto, povzdignjeno stvarjo pa je samoumevno, da je mogoče skozi žrtvovanje življenja šele dobiti vstopnico za nebesa, na ta način, da s seboj vzamejo čim več nevernikov. Vendar je res, da teorija fundamentalizma jasno pokaže, da se je pojem rodil v nedrjih ameriškega protestantizma, v notranjih protestantskih bojih, in da se je kasneje razširil na druge oblike dobesednega, absolutnega branja svetih spisov kot edine resnice.
Kakšne reakcije lahko od njih pričakujemo v prihodnje? Ali ne bi morebitni napad spodbudil še bolj radikalne akcije?
To se mi zdi samoumevno, zato upam, da do tovrstnega vstopa v nov cikel nasilja ne bo prišlo. Racionalno-analitično pa moram reči, da sem pesimist, saj se mi zdi, da bo izhajajoč iz bibličnega mandata razodete usode, na kateri temelji samopodoba Amerike, najbrž tudi uporaba bibličnega načela ''zob za zob, glava za glavo'' bolj realna politična opcija, čeprav ni ne demokratična ne zaželena, še manj pa smotrna.
Islamska religija se v zadnjem času močno širi. Kje so razlogi za to in ali je pričakovati, da se bo to glede na zadnje dogodke morda ustavilo?
Na eni strani gre gotovo za demografsko eksplozijo, po drugi strani pa ne smemo podcenjevati islamskega fundamentalizma, ki postavlja prava vprašanja, nanje pa odgovarja z napačnimi odgovori. Katera so prava vprašanja? Velik razkol med tistimi, ki imajo in tistimi, ki nimajo. Velik razkol med ekonomsko močjo prvega sveta in ekonomsko impotenco tretjega sveta. Vprašanja o distribuciji moči na svetovnem nivoju so tista, ki jih postavljajo ne samo islamski fundamentalisti, temveč velik del razlaščene populacije na svetu.
Iz tega vidika se mi zdi, da takšne religije, ki vzpostavljajo tudi vrsto socialnih služb v getih velikih mest v tretjem svetu ter preskrbujejo tiste storitve, ki jih vlade niso sposobne preskrbeti, predstavljajo privlačno opcijo.
