Palmira že v rokah skrajnežev

Džihadisti Islamske države (IS) naj bi povsem zavzeli zgodovinsko mesto Palmira v osrednji Siriji, je nocoj sporočil Sirski observatorij za človekove pravice s sedežem v Londonu. To je za Al Jazeero potrdil tudi Abo Muaz, aktivist iz Palmire. Vladne sile so se iz mesta umaknile.

"IS nadzira skoraj vso Palmiro," so sporočili iz observatorija. Pod nadzorom sirskih vladnih vojakov naj bi bila le še zapor vzhodno od mesta in štab vojaške obveščevalne službe zahodno od mesta.

V spopadih naj bi umrlo več sto ljudi. Skrajnežem pa je uspelo prevzeti tudi dve naftni polji.

Mednarodna skupnost se boji, da se bodo džihadisti tudi v tem antičnem mestu spustili v uničevanje zgodovinskih spomenikov. 

Del Palmire, ki je na seznamu Unescove kulturne dediščine, vključno z antičnimi templji in kolonadami, je na jugozahodu mesta.

Islamska država je tokrat že drugič zavzela sever Palmire. V istih soseskah je prevzela nadzor že v soboto, a so bile v njenih rokah manj kot 24 ur.

Mamoun Abdulkarim, vodja starin v Damasku, je dejal, da so iz Palmyre uspeli rešiti več sto manjših kipov, preden bi ti prišli v roke skrajnežev. Ob tem je pozval sirski režim, opozicijske sile in mednarodno skupnost, da stopijo skupaj v boju proti IS.

Abdulkarim je dejal, da naj bi se boji odvijali tudi v bližini zgodovinskih znamenitosti in da IS ne popušča. Dogajanje je primerjal z bitko za Kobane, zato poziva mednarodno skupnost k ukrepanju.

Direktorica Unesca Irina Bokova je izrazila globoko zaskrbljenost zaradi spopadov in pozvala k takojšnjemu končanju sovražnosti. V sporočilu za javnost je izpostavila, da spopadi ogrožajo eno najpomembnejših antičnih mest na Bližnjem vzhodu. Mednarodno skupnost je pozvala, naj stori vse, kar je v njeni moči, za zaščito civilistov in edinstvene kulturne dediščine Palmire.

Padec Palmire pa je velik udarec tudi za sirskega predsednika Bašarja Asada, saj bi to IS odprlo pot do Homsa in prestolnice Damask.

Palmira je eno najbolj znanih starodavnih mest na Bližnjem vzhodu, Unesco pa ga opisuje kot poroka med grško-rimskimi in lokalnimi tehnikami s perzijskimi vplivi, znano pa je tudi kot oaza sredi sirske puščave.