Država, ki je na čelu EU tokrat že šestič, bo povezavi predsedovala v času največje širitve v njeni zgodovini, ko se bo po načrtih 1. maja 2004 vanjo vključilo deset držav, med njimi Slovenija. Gladka izvedba širitvenega procesa je tako v vrhu prednostnih nalog, ki si jih je za šestmesečno predsedovanje EU zastavil Dublin.
Nadalje bo Irska morala v prvi polovici leta potipati, če je po neuspelem vrhu EU decembra 2003 v Bruslju, na katerem voditeljem razširjene unije ni uspelo doreči besedila ustavne pogodbe, teren zrel za ponovni zagon medvladnih pogajanj. Možnosti, da bi Irski uspelo pripraviti evropske države do soglasja o ustavi, pa analitiki ne vidijo prav veliko. Več bo jasno marca, ko bo Irska na podlagi posvetovanj z državami EU za spomladansko vrhunsko zasedanje pripravila poročilo o stališčih vseh prestolnic.
V času irskega predsedovanja bodo zagon dobila pogajanja o prihodnji finančni perspektivi EU, ki bo uokvirjala evropske proračune v obdobju po izteku leta 2006, Evropska komisija pa bo svoj predlog o tem po pričakovanjih objavila v drugi polovici januarja. Da pogajanja ne bodo lahka, je že jasno, saj med evropskimi državami že potekajo usklajevanja in prepričevanja. Največje neto plačnice v evropski proračun so na Bruselj naslovile pismo, v katerem so izrazile pričakovanje, da bo tudi v prihodnje skupna evropska poraba enaka današnji, ko dosega vrednost enega odstotka bruto nacionalnega proizvoda EU.
Obdobje irskega predsedovanja bodo zaznamovala tudi kadrovska pogajanja, kajti povezava se bo morala dogovoriti o imenu novega predsednika komisije, ki bo mandat nastopil 1. novembra 2004, pa tudi o imenu naslednjega visokega predstavnika za skupno zunanjo in varnostno politiko. Oboje bo sicer po napovedih naloga sklepnega vrhunskega zasedanja v času irskega predsedovanja EU, ki bo po načrtih 17. in 18. junija, kar je takoj po volitvah evropskih poslancev sredi junija, ki bodo prve s polno udeležbo novih članic.
Za vodenje povezave v prvi polovici 2004 so si Irci kot prednostno nalogo zastavili učinkovito izvajanje t.i. lizbonske strategije, skladno s katero EU želi do 2010 postati najbolj konkurenčno gospodarstvo v svetovnem merilu.
Irci tudi napovedujejo intenzivno izvajanje načrta za izgradnjo prostora miru, pravičnosti in varnosti, v okviru katerega bi morala biti dokončno oblikovana skupna politika na področju imigracij in azila. Prioriteta bo tudi skupna zunanja in varnostna politika, pri čemer Irci napovedujejo prizadevanja za okrepitev civilnega vidika evropskih varnostnih kapacitet.
V času irskega predsedovanja EU bosta, kot vsako šestmesečje, dve vrhunski zasedanji EU v Bruslju , in sicer marca in junija. Sama Irska bo gostila predvsem neformalna ministrska srečanja, med katerimi je polletno neformalno zasedanje zunanjih ministrov napovedano za 16. in 17. april, kraj pa še ni določen. V prvi polovici 2004 je sklicanih tudi pet vrhunskih srečanj EU s tretjimi državami, in sicer z ZDA, Rusijo, Kanado, Japonsko in Latinsko Ameriko. Irska je predsedovanje 1. januarja 2004 prevzela iz rok Italije, 1. julija 2004 pa ga bo predala Nizozemski.