Iraški odposlanci bodo evropskim državam predstavili pomen, ki jih imajo ameriške grožnje za iraško ljudstvo, in kaj takšne grožnje pomenijo za mednarodni mir in varnost. Iraški podpredsednik Taha Jasin Ramadan je ob tem dejal, da nasprotovanje EU napadu na Irak brez mandata Varnostnega sveta Združenih narodov, ki sta ga izrazili tudi Nemčija in Francija, pomeni, da se "evropske države zavedajo nevarnosti hegemonistične politike, ki jo vodijo ZDA."
Zunanji ministri EU so sicer na neformalnem zasedanju na Danskem Irak pozvali, naj sprejme vrnitev inšpektorjev ZN za nadzor nad orožjem za množično uničevanje v državo. Ministri se ob tem do ameriških groženj z napadom na Irak za zrušenje režima Sadama Huseina formalno niso opredeljevali, vendar pa je znano, da se stališča posameznih članic razhajajo.
Powell bi širil informacije o Iraku
Ameriški državni sekretar Colin Powell pa je danes dejal, da je treba razširiti vse razpoložljive informacije o Iraku, saj bi lahko le z dodatnimi informacijami prepričali ameriške zaveznice v nujnost posega v tej državi. "V mednarodni skupnosti je potrebna razprava, tako da si bo lahko vsak ustvaril svoje mnenje," je poudaril Powell.
"Menim, da je trenutna razprava preveč osredotočena na stališče ZDA in na razpravo o ameriški administraciji, ne pa na iraški režim," je dejal Powell. Pri tem je opozoril, da si tudi ameriški predsednik George Bush prizadeva za vrnitev inšpektorjev Združenih narodov v Irak, da pa je to tudi naloga mednarodne skupnosti in ne samo ZDA.
Britanski konzervativci za napad
Vodja britanske opozicijske Konzervativne stranke Duncan Smith je za britanski časnik Sunday Times izjavil, da njegova stranka podpira ameriške načrte za napad na Irak. Smith je prepričan, da politika Sadama Huseina predstavlja resno grožnjo Veliki Britaniji, ki naj bi bila ena od tarč za napad. Britanskega premiera Tonyja Blaira pa je obtožil, da Britancem ni uspel pojasniti, zakaj je Huseinov oborožitveni program zanje nevaren.
Iran in Turčija na strani Iraka
Iranski zunanji minister Kamal Harazi in podpredsednik turške vlade in vodja turške diplomacije Sukru Sina Gurel med srečanjem v Teheranu izrazila nasprotovanje napadu na Irak.
Iranski zunanji minister Harazi je ob tem ocenil, da je "iraški režim zelo nepredvidljiv in je v zadnjih dveh desetletjih povzročil veliko škode državam na območju". Pri tem je imel seveda v mislih iransko-iraško vojno (1980-1988) in iraško invazijo na Kuvajt leta 1990. Kljub temu to ne more upravičiti vmešavanja v iraške zadeve, je opozoril Harazi. Po njegovem mnenju je lahko izmenjava stališč med Turčijo in Iranom, kot tudi drugimi državami, ki mejijo na Irak, učinkovito za izogibanje kriz v prihodnosti.
