Tujina

Iraški le še Sadamov Tikrit?

Bagdad/Washington, 11. 04. 2003 00.00 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 5 min
Avtor
Reuters/STA
Komentarji
0

V Mosulu, največjem mestu na severu Iraka, je zavladal kaos in vsesplošno ropanje, potem ko so nadzor nad mestom prevzele kurdske enote. Mesto so zavzeli brez večjega odpora, saj se je v bližini mesta predal celoten 5. korpus iraške vojske. Ameriške enote naj bi se po padcu Mosula in Kirkuka osredotočile na Tikrit, rojstno mesto Sadama Huseina.

Američani 23. dan vojne v Iraku nadzirajo večji del severa države. Kurdski borci so namreč po včerajšnjem zavzetju Kirkuka brez spopadov vkorakali tudi v tretje največje mesto Mosul. V iraških rokah je samo še rojstno mesto Sadama Huseina Tikrit. Iz Bagdada uradnih sporočil o spopadih ni, čeprav naj bi se ponekod še upirale razbite enote iraške vojske.

Ameriški vojak v Iraku
Ameriški vojak v Iraku FOTO: Reuters

Kaos in ropanje v Mosulu

Koalicijski vojaki so se "lotili" Sadama Huseina
Koalicijski vojaki so se "lotili" Sadama Huseina FOTO: Reuters

Po ulicah Mosula množice ljudi plenijo in požigajo stavbe. Nasilje je izbruhnilo že nekaj ur po prihodu ameriške vojske in kurdskih enot v mesto. Skupine tako otrok kot odraslih so izropale neko šolo in sedež elektropodjetja, od koder so odnesli pohištvo. Po ulicah pa zažigajo slike Sadama Huseina.

Iraške enote in uradniki zvesti Sadamu Huseinu so po trditvah nekega kurdskega poveljnika zapustile Mosul in tako ameriškim in kurdskim enotam omogočile vstop v mesto. Tiskovna agencija Reuters poroča, da je strateško pomemben most v bližini mesta Khazen, ki so ga Iračani pred dnevi uničili, popravljen. Most, ki vodi do Mosula, bo tako v veliki meri olajšal dostop ameriškim tankom v to severnoiraško mesto.

Ameriške enote naj bi se po padcu Mosula in Kirkuka osredotočile na rojstno mesto Sadama Huseina, Tikrit, ki prav tako leži na severu Iraka. Mesto s 100 tisoč prebivalci, v katerem iraške sile še nudijo odpor, sile koalicije danes bombardirajo.

Kurdi se umikajo iz Kirkuka

Iračan
Iračan FOTO: Reuters

Kurdski borci so dobili ukaz za umik iz strateško pomembnega mesta Kirkuk na severu Iraka, kamor so s pomočjo ameriške vojske vdrli včeraj, je povedal eden od poveljnikov vojske Domoljubne zveze Kurdistana, general Mam Rostam. Kot je dejal, trenutno še čakajo na prihod ameriških sil, sicer pa naj bi kurdski borci mesto zapustili danes ali v soboto. Po njegovih besedah se v Kirkuku, ki leži 300 kilometrov severno od Bagdada, nahaja več kot 10 tisoč kurdskih borcev, razmere v tem mestu pa naj bi se umirile.

Turška vlada je že večkrat posvarila, da bi bilo zavzetje Kirkuka ali Mosula s strani kurdskih sil razlog za poseg turške vojske na severu Iraka. Turčija se namreč boji, da bi si Kurdi s prevzemom nadzora nad mesti na severu Iraka, ki so bogata z nafto, zagotovili sredstva za uresničitev svojega cilja - neodvisnosti, čemur pa bi se lahko nato pridružili tudi Kurdi, ki živijo na jugu Turčije.

Marinci pomotoma ubili otroka

Ameriški marinci so začeli streljati na vozilo, ki se na kontrolni točki v bližini Nasirije kljub opozorilom ni ustavilo. Ob streljanju na vozilo, ki so ga vozili mladostniki, sta bila ubita dva otroka, še devet potnikov v kombiju pa je bilo ranjenih. Kot je incident pojasnil tiskovni predstavnik marincev, so se ti le branili pred morebitno nevarnostjo, saj voznik kljub opozorilom ni zaustavil vozila. Ob tem je dejal, da marinci skušajo čimbolje oskrbeti ranjence, napako pa iskreno obžalujejo.

Vojaki peš nazaj v Bagdad

Iz Pentagona so sporočili, da je med vojno v Iraku v treh tednih izgubilo življenje 136 vojakov sil koalicije, od tega 105 ameriških vojakov in 31 britanskih. Sedem ameriških vojakov so zajeli Iračani, 11 pa jih pogrešajo. Med britanskimi vojaki ni ujetih ali pogrešanih.

Več tisoč iraških vojakov je na severu Iraka po poročanju ameriške televizijske mreže CNN predalo orožje in se odpravilo peš proti Bagdadu. Vojaški poveljniki v regiji pa so se umaknili že pred desetimi dnevi. Vojakom naj bi predhodno odvzeli dokumente. Ko so poskušali pobegniti, so jih aktivisti stranke Baas ponovno poslali na fronto. Po padcu Bagdada so se iraški vojaki množično odločili, da bodo "odšli domov". Mnogi med njimi so slekli vojaške uniforme, se preoblekli v civilno obleko in se bosi odpravili proti iraški prestolnici.

V Bagdadu se nadaljujejo spopadi

V Bagdadu se ameriške enote še vedno soočajo s posamičnimi odpori, v noči na petek pa je bilo v prestolnici moč slišati posamično streljanje. V mestu se nadaljuje plenjenje, trgovci pa so danes prvič po padcu iraške prestolnice streljali na plenilce. Šlo naj bi za dva ločena primera, ko so trgovci s puškami stali pred svojimi prodajalnami in streljali na ljudi, ki so tako kot minule dni hoteli odnašati stvari iz njihovih lokalov. V tovrstnih streljanjih je bilo po navedbah predstavnikov bagdadskih bolnišnic ranjenih najmanj 25 ljudi.

Številne bolnišnice v Bagdadu sicer ne morejo več opravljati svojega dela, saj so tudi tam pustošili plenilci, ki so po navedbah Mednarodnega odbora Rdečega križa (ICRC) odnesli vse, kar je bilo uporabnega.

Obračuni med šiiti

Karta Iraka
Karta Iraka FOTO: Reuters

Francoska tiskovna agencija AFP, sklicujoč se na priče dogodka, poroča, da so zmernega vodjo iraških šiitov Abdela Madžida el Hoeja, ki je bil včeraj ubit v Nadžafu, ubili šiitski skrajneži. El Hoej je bil umorjen v mošeji Imam Ali, poleg njega pa še dva človeka. Kot je povedal tiskovni predstavnik el Hoejeve ustanove v Londonu, naj bi duhovnika v mošeji, ki velja za najsvetejši kraj šiitskih muslimanov, napadlo več mož z noži. El Hoej naj bi se v Irak vrnil šele pred dvema tednoma, potem ko je preživel 12 let v azilu v Londonu.

Bombardirali rezidenco Huseinovega polbrata

Ameriške letalske enote so v noči na petek bombardirale rezidenco enega izmed pomembnih zaupnikov Sadama Huseina v osrednjem Iraku. Na rezidenco polbrata in svetovalca iraškega diktatorja Sadama Huseina, Barzana Ibrahima al Tikritija, so odvrgli šest bomb, je sporočilo Centralno poveljstvo ameriške vojske (CENTCOM) v Katarju. Tikriti je kot vodja iraške tajne službe v letih 1979 do 1983 osebno sodeloval pri mučenju in usmrtitvi več tisoč Iračanov.