Belgija je zagrozila z vetom
Vse bolj neenotne pa so si tudi članice zveze Nato. Čeprav je generalni sekretar zveze Nato George Robertson v Münchenu še včeraj zatrjeval, da iraška kriza enotnosti Nata ne ogroža, je Belgija dokazala nasprotno. Belgijci namreč nameravajo uporabiti pravico veta in tako zvezi Nato onemogočiti, da na iraško-turški meji namesti vojake, ki bi Turčijo branili v primeru iraških napadov. V Belgiji menijo, da bi priprave na obrambo ogrozile prizadevanja za mirno rešitev krize. Belgijsko zamisel o vetu je ameriški državni sekretar Colin Powell že označil za neopravičljivo.
Rusija na strani Nemčije in Francije
Ruski predsednik Vladimir Putin je po današnjem srečanju z nemškim kanclerjem Gerhard Schröderjem v Berlinu povedal, da trenutno še ni temeljev za uporabo sile, pri reševanju krize pa bi morali prvenstveno upoštevati pravila mednarodnega prava, ki je "temelj sodelovanja med državami". Putin in Schröder sta dejala, da je potrebno tudi izboljšati in razširiti sistem sankcij in nadzora v Iraku.
ZDA in Velika Britanija proti francosko-nemški navezi
Washington kot nesprejemljivega označuje tudi francosko-nemški predlog s katerim naj bi se izognili vojni. Predstavniki ameriških oblasti so predlog Pariza in BErlina označili za neučinkovit podvig, katerega namen je le preprečiti vojaško posredovanje v Iraku, ki mu tako Pariz kot Berlin nasprotujeta.
Tudi namestnik britanskega obrambnega ministra Adam Ingram se je danes odzval na francosko-nemški predlog za razorožitev Iraka, ki med drugim predvideva tudi povečanje števila inšpektorjev ZN v Iraku. "Napredka ne bomo dosegli, če bomo dali iraškemu predsedniku Sadamu Huseinu več časa ali s povečanjem števila inšpektorjev," je prepričan Ingram.
Po poročanju nemških medijev naj bi Francija in Nemčija pripravljali tudi obširen tajni načrt, po katerem naj bi mednarodne modre čelade za več let prevzele nadzor nad Irakom in zagotovile njegovo popolno razorožitev. Pariz je obstoj skrivnega načrta zanikal, strinjali pa naj bi se z nemškimi predlogi o podaljšanju dela inšpektorjev v Iraku. Pridružila se jim je tudi Rusija.
Za večje število inšpektorjev
Nemški obrambni minister Peter Struck je potrdil, da bosta nemški kancler Gerhard Schröder in ruski predsednik Vladimir Putin v Berlinu podprla predlog francoskega zunanjega ministra Dominiquea de Villepina za povečanje števila inšpektorjev Združenih narodov v Iraku. Tudi ruski zunanji minister Sergej Ivanov dejal, da bo Rusija podprla francosko-nemški predlog o razorožitvi Iraka, če ga bo sprejel Varnostni svet ZN. Ivanov je tudi izrazil pripravljenost, da Rusija ZN zagotovi pomoč in sodelovanje svojih strokovnjakov za kemično, biološko in jedrsko orožje.
Struck je obenem dejal, da namerava Nemčija v Irak poslati modre čelade, če bodo na ravni ZN sprejeli takšno odločitev. Nemški tednik Spiegel, ki bo izšel v ponedeljek, omenja francosko-nemški načrt za razorožitev Iraka, ki pa ga je francoska obrambna ministrica Michele Alliot-Marie zanikala, medtem ko je nemški obrambni minister načrt potrdil. Francosko zunanje ministrstvo pa glede načrta ostaja nejasno.
