Del mesta Pardis, faza 11, ki bi moral biti kronski dosežek vladavine 'prvaka revnih' Mahmuda Ahmadinedžada, še vedno izgleda kot mesto duhov. Načrt je predvideval oblikovanje urbane skupnosti, ki bi imela bolnišnice, šole in mestne parke ter bila povezana z javnim prevozom. Toda snovalci milijardnega projekta niso dovolj premislili, saj se je kmalu izkazalo, da bo imelo 200 tisoč prebivalcev mesta težave z vodo, ogrevanje in kanalizacijskimi sistemi. Ob tem pa se je gradnja pričela ravno v času, ko se je iransko gospodarstvo začelo ohlajati, zato so morali projekt ustaviti.
"V preteklih letih je bilo v Iranu zgrajenih več tovrstnih urbanih skupnosti. Oblasti so porabile milijarde za izgradnjo 17 novih mest ter 1,5 milijona stanovanjskih enot. Cilj projekta je bila razbremenitev velikih mest, v katerih zaradi infrastrukturnih težav prometa, onesnaženja in visokih cen bivanja življenjske razmere postajajo vse slabše," je povedal fotograf Manolo Espaliu.
Tako so nebotičniki zaradi gospodarske krize ostali prazni, revni pa si jih še vedno ne morejo privoščiti zaradi previsokih cen. Ker večina državljanov sicer težko pride do majhnih posojil, je država tistim, ki so se prijavili na projekt, omogočila 99-letno hipoteko.
Medtem ko je faza 11 v Pardisu popolnoma prazna, pa je v delih mesta okrog središča bolj živahno. V centralnih sektorjih mesta živi približno 70 tisoč ljudi. V mestu večinoma živijo pripadniki srednjega sloja, ki so se v Pardis preselili zaradi manjšega onesnaženja in čistejšega zraka, nekaj pa je tudi običajnih delavcev in konzervativnih družin iz siromašnih delov Teherana in bližnjih vasi.
KOMENTARJI (89)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.