'Iranski jedrski sporazum ne more razdreti ena sama država'

Iranski jedrski dogovor je mednarodni sporazum, ki ga ne more razdreti ena sama država, je danes izjavila visoka zunanjepolitična predstavnica EU Federica Mogherini v odzivu na govor ameriškega predsednika Donalda Trumpa o Iranu. Predsednik ZDA ima številne pristojnosti, te pa nima, je bila ostra Mogherinijeva.

To ni dvostranski sporazum, ne pripada eni sami državi, je poudarila.

Kot je zatrdila, Iran spoštuje zaveze iz sporazuma, ki ga je leta 2015 podpisal s petimi stalnimi članicami Varnostnega sveta ZN in Nemčijo.

Kot mednarodna skupnost - in še posebej kot Evropa - si ne moremo privoščiti, da bi razdrli jedrski sporazum, ki deluje in prinaša rezultate, je še dejala zunanjepolitična predstavnica EU.

Tudi voditelji Velike Britanije, Francije in Nemčije so po govoru ameriškega predsednika Donalda Trumpa o Iranu sporočili, da ostajajo zavezani iranskemu jedrskemu sporazumu.

Britanska premierka Theresa May, francoski predsednik Emmanuel Macron in nemška kanclerka Angela Merkel so v skupni izjavi poudarili, da ostajajo zavezani polni implementaciji sporazuma, sklenjenega leta 2015.

"Ohranitev iranskega jedrskega sporazuma je v našem skupnem nacionalnem varnostnem interesu," so zapisali voditelji v izjavi, ki so jo poslali z Downing Streeta.

"Jedrski dogovor je bil vrhunec 13 let diplomacije in pomemben korak za zagotovitev, da iranskega jedrskega programa ne bi uporabili v vojaške namene," je poudarila trojica.

"Zato spodbujamo ameriško administracijo in kongres, naj razmislita o posledicah za varnost ZDA in njenih zaveznikov, preden bosta sprejela kakršnekoli ukrepe, ki bi spodkopali sporazum, kot je ponovna uvedba sankcij proti Iranu, ukinjenih v skladu s sporazumom," so še zapisali Mayjeva, Macron in Merklova, voditelji držav podpisnic sporazuma.

Ameriški predsednik Donald Trump je danes Iran opisal podobno, kot so predstavniki administracije Georga Busha mlajšega pred vojno leta 2003 opisovali Irak Sadama Huseina in sporočil, da ne bo potrdil iranskega spoštovanja jedrskega sporazuma, vendar pa ZDA iz tega sporazuma ni umaknil.

Iranski jedrski sporazum, ki ga je Teheran podpisal s stalnimi članicami Varnostnega sveta ZN in Nemčijo leta 2015, tako za nekaj mesecev ostaja v veljavi, njegovo preživetje pa bo odvisno od kongresa. Vendar pa je Trump obenem naznanil sankcije proti iranski revolucionarni gardi, ki jo je opredelil za teroristično organizacijo.

Za vse tiste, ki so preživeli obdobje pred ameriško invazijo na Irak, je bil Trumpov govor zrcalna podoba tistih, ki jih je dajal predsednik George Bush mlajši. Trump je Iran oziroma "iranski režim" orisal v najbolj temačni podobi, ga obtožil, da je največji podpornik terorizma na svetu, ki destabilizira regijo in potem mimogrede brez vsakršnih dokazov, sklicujoč se na "številne, ki tako mislijo", Iran obtožil, da je imel prste vmes celo pri terorističnih napadih v ZDA 11. septembra 2001.

Za zdaj na srečo ostaja pri besedah in evropske zaveznice ZDA si lahko skupaj z Bližnjim vzhodom oddahnejo, da Trump ni torpediral jedrskega sporazuma, kot je to obljubljal v času predsedniške kampanje. Zagrozil je sicer, da ga lahko uniči kadar se mu zahoče in ker gre za Trumpa, ni nič izključeno.

Za zdaj je pomembno, da sporazum ostaja, žoga pa je v ameriškem kongresu, ki se mora v naslednjih 60 dneh odločiti, ali spet uvede sankcije, ki so bile po jedrskem dogovoru odpravljene, ali ne stori ničesar, ali pa se spravi na izdelavo novega zakona o Iranu. Iranski sporazum so ZDA potrdile s kongresnim zakonom, ki je predsedniku naročal, da vsakih 90 dni poroča, ali Iran dogovor spoštuje.

Trump je bil glede na poročanje ameriških medijev, ki se sklicujejo na vire v Beli hiši, aprila in julija izjemno razjarjen, ker so mu skoraj vsi svetovali, naj potrdi sporazum, ker je želel izpolniti predvolilno obljubo in odpraviti sporazum, ki je zanj največja katastrofa v vsej ameriški zgodovini, za preostali svet razen izraelske vlade pa dejavnik stabilnosti v eksplozivni regiji.