Strokovni odbor za podeljevanje te prestižne nagrade je Ebadijevo izbral med 165 kandidati, med katerimi so bili tudi papež Janez Pavel II., brazilski predsednik Luiz Inacio Lula da Silva, afganistanski predsednik Hamid Karzaj, nekdanji češki predsednik Vaclav Havel, pa tudi ameriški predsednik George Bush, britanski premier Tony Blair in francoski predsednik Jacques Chirac.
Iranska vlada je izrazila upanje, da bodo stališča zagovornice človekovih pravic "upoštevali tako zunaj kot v samem Iranu". "V imenu vlade islamske republike čestitam Ebadijevi za njen uspeh," je dejal tiskovni predstavnik vlade Abdulah Ramezanzadeh v prvem uradnem odzivu Teherana.
"Stališča Ebadijeve o zaščiti človekovih pravic, predvsem pravic otrok in žensk, so v mirovniških krogih po svetu upoštevali. To je čast za skupnost iranskih žensk in kaže, da so iranske muslimanke v svoji državi našle dober prostor za svoje dejavnosti," je še dodal Ramezanzadeh.
56-letna Ebadijeva je aktivna zlasti na področju pravic žensk in otrok, postala pa je enajsta ženska in prva muslimanka, ki so ji od leta 1901 podelili Nobelovo nagrado za mir, ki je letos vredna 1,1 milijona evrov. "Kot odvetnica, sodnica, predavateljica, pisateljica in aktivistka je jasno in odločno izražala svoja stališča," je v pojasnilu zapisal norveški odbor za podeljevanje Nobelove nagrade za mir. "Nastopala je trezno in strokovno, ne glede na grožnje svoji varnosti," so še zapisali.
Širin Ebadi je študirala pravo v Iranu in Franciji, diplomirala pa je na Univerzi v Teheranu. Leta 1974 je postala prva ženska sodnica v Iranu, a je morala ta položaj zapustiti po islamski revoluciji leta 1979. Od takrat naprej dela kot odvetnica in se posveča zaščiti pravic žensk in otrok v tej konzervativni muslimanski državi. Leta 1997 je s svojo kampanjo igrala ključno vlogo pri izvolitvi reformista Mohameda Hatamija na položaj iranskega predsednika. Konec leta 1998 je sodelovala pri razkritju umorov disidentov s strani iranskih tajnih služb, leta 2000 pa je bila zaradi razdeljevanja videokaset z izjavami proti vladajočemu režimu aretirana in obsojena na 18 mesecev pogojne kazni. Ebadijeva, ki je poročena in ima dve že odrasli hčerki, živi v Teheranu, velikokrat pa predava v tujini. Za svoje delo si je prislužila že več drugih nagrad, predvsem za delo na področju spoštovanja človekovih pravic.
Lani je Nobelovo nagrado za mir prejel nekdanji ameriški predsednik Jimmy Carter. Ostale Nobelove nagrajenke za mir so avstrijska pisateljica Bertha von Suttner, ameriška socialna reformistka Jane Adams, ameriška profesorica Emily Greene Balch, ustanoviteljici severnoirskega mirovnega gibanja Betty Williams in Mairead Corrigan, katoliška misijonarka mati Tereza, švedska političarka in pisateljica Alva Myrdal, mjanmarska opozicijska voditeljica Aung San Suu Kyi, gvatemalska borka za človekove pravice Rigoberta Menchu in ameriška koordinatorka Mednarodne kampanje proti protipehotnim minam Jody Williams.
