Iran zažugal ZDA

Vrhovni iranski verski voditelj ajatola Ali Hamenej je danes poudaril, da je islamska republika pripravljena na spremembe, če bodo ZDA pod vodstvom ameriškega predsednika Baracka Obame spremenile svoj odnos do Irana. Hamenej namreč zaenkrat še ne vidi spremembe v odnosu Washingtona do Teherana. "Nimamo nikakršnih izkušenj z novo ameriško vlado in novim ameriškim predsednikom. Opazovali jih bomo in nato presodili. Če boste spremenili svoj odnos do nas, bomo spremenil našega do vas," je dejal Hamenej v nagovoru Irancem v svetem mestu Mašad, ki ga je prenašala tudi državna televizija.

"Ne vidimo še nikakršne spremembe. Kakšna je sprememba v vaši politiki? Ste odpravili sankcije? Ste prenehali podpirati sionistični režim? Povejte nam, kaj ste spremenili. Spremembe le v besedah niso dovolj. Spremembe morajo biti resnične," je zatrdil Hamenej in posvaril ameriške voditelje, da ne morejo prestrašiti ali ogoljufati islamske republike.

ZDA gojijo sovražen odnos

Hamenej je Washington tudi obtožil, da goji "sovražen" odnos do Teherana, odkar je islamska revolucija leta 1979 s prestola vrgla iranskega šaha Rezo Pahlavija, ki so ga podpirale ZDA. "Podpirali so vse teroristične in oporečniške skupine proti Iranu," je dejal vrhovni iranski vodja in dodal, da se ta podpora še kar nadaljuje. Skupine z ameriško podporo naj bi tako po njegovih navedbah pomagale upornikom, ki se z iranskimi varnostnimi silami borijo vzdolž med Iranom in Pakistanom.

"V vseh teh letih so vodili sovražno propagando proti naši državi, še posebej v zadnjih osmih letih," je še dejal Hamenej in tako vnovič izrekel kritiko na račun prejšnje administracije prejšnjega predsednika Georgea Busha.

Zahteve obeh držav

Politični analitiki poudarjajo, da izjave ajatole Alija Hameneja kažejo na to, da skuša voditelj preprečiti morebitne delitve med desničarskimi in levičarskimi strankami, ki bi se lahko odzvale na izjavo Obame. Prav tako poudarjajo, da je njegova zahteva po umiku podpore Izraelu nerealistična. Toda omilitev sankcij proti Iranu ali pa odmrznitev iranskega premoženja bi lahko bil signal, da ZDA s svojimi predlogi mislijo resno.

Predlogi, ki naj bi jih Iran upošteval, če želi priti do normalizacije odnosov, so naslednji: Iran bi moral prenehati s proizvodnjo obogatenega urana in prenehati s podpiranjem ter oboroževanjem gibanja Hezbollah v Libanonu in Hamasa v Gazi. Poleg tega bi moral pomagati, da se doseže mir v Afganistanu in Iraku in prenehati z ogrožanjem Izraela. Iran pa bo vsekakor vztrajal predvsem na nadaljevanju bogatenja urana. Zahteval bo tudi umik sankcij s strani Združenih narodov in ZDA ter prenehanje podpiranja Izraela s strani ZDA, še menijo analitiki.

Ameriški predsednik Obama je v četrtek zvečer naslovil voščilo iranskemu narodu ob prazniku norvuz oziroma novem letu, v katerem se je zavzel za rešitev razlik in začetek odkritega sodelovanja s Teheranom. V eni najbolj odločnih zunanjepolitičnih izjav v svojem kratkem mandatu je Obama poudaril, da se Washington zavzema za vzpostavitev konstruktivnih vezi z islamsko republiko in da bi Iran lahko zavzel pravo mesto v svetu, če bi se odpovedal terorizmu in sprejel mir. Tiskovni predstavnik Bele hiše Robert Gibbs je medtem priznal, da ima Obamova administracija že pripravljene tudi naslednje ukrepe za vzpodbujanje dialoga z Iranom.

ZDA in Iran nimata diplomatskih odnosov že od leta 1980, odnosi med državama pa so ves čas napeti. Hamenej je danes svoje videnje treh desetletij napetih odnosov ponazoril z besedami, da Iran ne bo nikoli pozabil ameriške podpore režimu nekdanjega iraškega voditelja Sadama Huseina med iransko iraško vojno v 80. letih prejšnjega stoletja oz. sestrelitve iranskega potniškega letala leta 1988 s strani ZDA, ko je umrlo 290 potnikov.