Iranski tanker, ki ga iščejo ZDA, naj bi opazili pred obalo Sirije

Iranska obalna straža je zaradi domnevnega tihotapljenja goriva v Perzijskem zalivu, v bližini Dubaja, zasegla ladjo, 12 članov filipinske posadke pa pridržala in jih trenutno zaslišujejo, poročanje iranske tiskovne agencije ISNA povzema Reuters. Plovilo naj bi po njihovih navedbah prevažalo skoraj 284.000 litrov dizla.

Iran, ki ima zaradi visokih državnih subvencij in padca vrednosti valute eno najnižjih cen goriva na svetu, se že dalj časa sooča s tihotapljenjem nafte - tako po morju kot kopnem - v sosednje arabske države. Pogosto zato zasegajo povila, za katera trdijo, da se uporabljajo za tihotapljenje.

V zadnjih treh mesecih je Iran v Hormuški ožini tako zasegel že tri komercialna plovila, vsa zaradi domnevnih kršitev pomorskega prava. Tam namreč poteka strateška vodna pot, ki povezuje proizvajalce surove nafte na Bližnjem vzhodu s ključnimi svetovnimi trgi.

Najodmevnejši zaseg se je zgodil julija, ko je Iranska revolucionarna garda (IRGC) zasegla britanski tanker Stena Impero, češ da je kršil pomorske predpise, ignoriral opozorila vojske, izklopil napravo za določanje položaja in trčil v iransko ribiško ladjo.

Iranski tanker, ki ga iščejo ZDA, naj bi opazili pred obalo Sirije

So pa v javnosti medtem zaokrožili satelitski posnetki iranskega tankerja Adrian Darya-1, ki je v središču spora med Teheranom in Zahodom in ga iščejo Združene države Amerike. Tega naj bi po navedbah ameriškega satelitskega podjetja Maxar Technologies fotografirali pred obalo Sirije, v bližini pristaniškega mesta Tartus.

Šlo naj bi prav za iskani tanker, ki ga je Iran prodal, po tem ko ga je Gibraltar izpustil. Kupec ni bil znan, prav tako je bila neznana končna destinacija tankerja, ki se je še konec avgusta nahajal zahodno od Krete.

Tanker s prejšnjim imenom Grace 1 je 4. julija zasegla Velika Britanija v Gibraltarskem prelivu, saj naj bi surovo nafto prevažal v Sirijo in s tem kršil sankcije Evropske unije. Tanker je sicer plul pod panamsko zastavo. Po šestih tednih zadrževanja so gibraltarške oblasti tanker 18. avgusta izpustile, Iran pa ga je ob tem preimenoval v Adrian Darya-1. Izpustitvi so ZDA ostro nasprotovale.

Sprva se je sicer špekuliralo, da naj bil bil tanker po izpustitvi namenjen v Turčijo, a to se je očitno kasneje spremenilo. Po tem, ko so ga opazili južno od Grčije, je izginil z radarjev. Ladja, ki je polna nafte, je v začetku tedna najverjetneje izklopila svoje naprave, nazadnje je signal poslala v ponedeljek, ko je bila med Ciprom in Sirijo. Zdaj pa mu je očitno le uspelo priti do prvotno zastavljenega cilja - Sirije.

Posnetek je preko Twitterja delil tudi svetovalec ameriškega predsednika za nacionalno varnost John Bolton. "Vsak, ki je rekel, da Adrian Darya-1 ni na poti v Sirijo, si zapira oči pred resnico," je zapisal zraven. Teheranu je po besedah Boltona pomembneje, da podpira "morilski režim" sirskega predsednika Bašarja al Asada, namesto da bi oskrboval lasten narod. "Lahko govorimo, ampak Iran ne bo deležen omilitve sankcij, dokler ne bo nehal lagati in širiti terorizma," je dodal.

Strokovnjaki medtem ocenjujejo, da iranski tanker morda sploh ne bo vplul v Tartus, ampak bodo skušali nafto v Sirijo spraviti s transferjem na drug tanker.

Zagnali tudi hitrejše centrifuge za bogatenje urana

V okviru tretje faze odstopanja od jedrskega sporazuma je Iran medtem zagnal hitrejše centrifuge za bogatenje urana, je danes sporočil predstavnik za odnose z javnostmi iranske agencije za jedrsko energijo Behruz Kamalvandi. So pa v Teheranu zagotovili, da bo lahko Mednarodna agencija za jedrsko energijo (IAEA) tudi v prihodnje nadzorovala iranski jedrski program.

Iranska agencija za jedrsko energijo je zagnala centrifugi 20 IR-4 in 20 IR-6.

"Še naprej bomo sodelovali z mednarodno jedrsko agencijo tudi v tej novi fazi in inšpektorjem IAEA ne bomo omejevali dostopa," je zagotovil Kamalvandi.

Začasni vodja IAEA Cornel Feruta naj bi se z višjimi predstavniki Irana sestal v nedeljo.

ZDA so v odzivu sporočile, da niso presenečene nad iranskim zagonom hitrejših centrifug za bogatenje urana. Kot je dejal ameriški minister za obrambo Mark Esper v Parizu po pogovorih s francosko obrambno ministrico Florence Parly, ga novica ne preseneča, saj "Iran že več let krši in je kršil pogodbo o neširjenju jedrskega orožja, ter da Iranci zasledujejo tisto, kar so nameravali od nekdaj".

Parlyjeva je ponovila poziv Francije Iranu, naj spoštuje mednarodni sporazum o iranskem jedrskem programu iz leta 2015. Ob tem je dodala, da bo Pariz nadaljeval z diplomatskimi prizadevanji v tej smeri.

Esper, ki je julija prevzel obrambno ministrstvo ZDA, je trenutno na evropski turneji, v okviru katere je poleg Francije obiskal še Veliko Britanijo in Nemčijo.

Velika Britanija je v odzivu ocenila, da je zagon hitrejših iranskih centrifug za bogatenje urana razočaranje. "Ta tretji odmik od obvez iz jedrskega sporazuma je še posebej razočaranje v času, ko mi in naši evropski ter mednarodni partnerji trdno delamo na zmanjšanju napetosti z Iranom," je v sporočilu za javnost zapisalo britansko zunanje ministrstvo.

S pomočjo hitrejših centrifug bi lahko Iran obogatil uran na 20 odstotkov. Z jedrskim sporazumom iz leta 2015 določeno zgornjo mejo 3,67 odstotka so prekoračili pred dvema mesecema, ko so uran obogatili na 4,5 odstotka.

Bogatenje urana je bila ena od ključnih točk jedrskega sporazuma, saj so želeli na ta način preprečiti, da bi Iran razvil jedrsko orožje. Za tovrstno orožje je treba uran obogatiti na 90 odstotkov, a se lahko obogatitev z 20 na 90 odstotkov doseže relativno hitro. Iran je pred tem povečal tudi svoje zaloge urana s 300 na 357 kilogramov.

Iranski predsednik Hasan Rohani je že v sredo napovedal, da bo Iran opustil izpolnjevanje dodatnih obveznosti iz jedrskega sporazuma, saj rešitve za omilitev ameriških sankcij še ni na vidiku. Sporočil je, da je ukazal opustitev vseh omejitev za raziskave in razvoj na jedrskem področju.