Iranski predsednik Mahmud Ahmadinedžad je zatrdil, da bo Iran nadaljeval z jedrskim programom, ne glede na razburjenje, ki ga je s tem sprožil v mednarodni skupnosti. "Danes smo začeli z jedrskim raziskovalnim programom in po božji volji bo v bližnji prihodnosti ta (jedrska) energija popolnoma na razpolago iranskemu ljudstvu," je dejal iranski predsednik v govoru v mestu Bandar Abas na jugu Irana.
"Iranska vlada in narod se ne bojita hrupa na Zahodu in bosta z odločnostjo in razumom nadaljevala z jedrskimi programi," je dejal Ahmadinedžad. Pojasnil je, da zamrznitev jedrskega programa pred dvema letoma in pol, ko je bila na oblasti še vlada predsednika Mohameda Hatamija, ni imela nobenega razumnega razloga.
"Raziskave so zakonita pravica našega naroda in že večkrat smo zagotovili svetu, da si ne prizadevamo za zlorabe. Države sveta smo celo pozvali, naj sodelujejo v naših jedrskih programih, da bi tako odstranili obstoječe pomisleke," je dodal in zahodne države obtožil, da poskušajo Iranu preprečiti znanstveni napredek in ga prisiliti, da je povsem odvisen od njih.
Iranski zunanji minister Manušer Motaki je medtem pozval evropske države, da iranskih dejanj ne smejo razumeti napačno. Pojasnil je, da je treba razlikovati med raziskovanjem in proizvodnjo jedrskega goriva. "Evropejci morajo to razumeti in se v sodelovanju z Rusijo, Kitajsko in neuvrščenimi državami pogajati z Iranom," je po poročanju ruske televizije dejal minister na današnjem srečanju z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom v Astani, kjer sta se udeležila zaprisege novega starega kazahstanskega predsednika Nursultana Nazarbajeva.
Brez pečatov še trije objekti?
Jedrski objekt v iranskem Natanzu, ter z njo povezana skladišče Pars Traš in zgradba za poskuse Farajand naj bi bili po torkovih napovedih generalnega direktorja Mednarodne agencije za jedrsko energijo (IAEA) Mohameda El Baradeja danes že brez pečatov IAEA. V teh objektih želi namreč Iran po El Baradejevih besedah bogatiti uran v manjših količinah.
El Baradej je v poročilu Svetu guvernerjev IAEA zapisal, da so "inšpektorji IAEA v torek potrdili, da je Iran začel v Natanzu odstranjevati pečate z opreme in materiala, povezanega z bogatenjem urana". Ob tem je še povedal, da bo po trenutno dostopnih podatkih Iran do 11. januarja dokončal odstranjevanje pečatov v Natanzu, Pars Trašu in Farajandu.
Iran je po navedbah generalnega direktorja IAEA tej agenciji tudi sporočil, da bo uran bogatil v manjšem obsegu za namen raziskav, centrifuge za bogatenje pa bo uporabljal kljub nasprotovanju zahoda. El Baradej je izrazil "resno zaskrbljenost" zaradi odločitve Irana.
Evropski tisk o iranskem jedrskem programu
Številni evropski časniki danes pišejo o iranskem jedrskem programu.
El Pais: Vojaška rešitev spora glede iranskega jedrskega programa ne pride v poštev. Objekti so raztreseni naokoli in deloma tudi pod zemljo. Iran pa se zaveda, da bodo gospodarske sankcije imele komaj kaj učinka. Rešitev konflikta ni v kazenskih ukrepih, pač pa prej v mednarodni uredbi, ki bo zajezila širitev jedrskega orožja in sicer strožji, kot je bila doslej. To je sicer le dolgoročna rešitev. Kratkoročno Zahod nima odgovora na izzive Irana.
La Republica: S simboličnim dejanjem - odstranitvijo pečatov Združenih narodov na podzemni nuklearki Natanz v gorah Isfahana - je Iran pod vodstvom predsednika Mahmuda Ahmedinedžada obnovil jedrske raziskave in znanstvene poskuse ter s tem prekršil mednarodni dogovor iz leta 2004. Že več tednov prej je iranski predsednik zagrozil, da bo uresničil svoje jedrske ambicije, za katere iransko javno mnenje še vedno meni, da so stvar narodnega ponosa. A v tujini nihče ne verjame zagotovilom Irana, da gre zgolj za uporabo jedrske energije v miroljubne namene - tudi zato, ker je paradoksalno, da bi ena od držav z največ nafte na svetu porabila več milijard za to, da bi električno energijo pridobivala na jedrski način.
Der Standard: Z odstranitvijo pečatov je iransko vodstvo storilo točno nasprotno od tega, kar so od njega pričakovali. Teheran želi s tem povečati ceno mednarodnemu privoljenju za svoj jedrski program. Kajti pravice do miroljubne uporabe jedrske energije Iranu ne more nihče odvzeti. To, da odločitev Teherana kritizirata tudi Moskva in Peking, pa bi Iranu moralo biti v opozorilo. Teoretično v Varnostnem svetu ZN obstaja večina za sankcije.
Daily Telegraph: Na enostransko odločitev Irana, da bo obnovil bogatenje urana, je Mednarodna agencija za jedrsko energijo (IAEA) v skladu s pričakovanji reagirala mlačno. Z Nobelovo nagrado za mir nagrajeni direktor IAEA Mohamed El Baradej je dejal zgolj, da bo "mednarodna skupnost izgubila potrpljenje". Namesto tega bi moral dejati, da so zadnje provokacije Teherana sodu izbile dno in da bo Svetu guvernerjev IAEA predlagal, da problem Irana kot izredno nujno zadevo preda VS ZN.
Liberation: Režim v Teheranu se je torej odločil za zaostrovanje jedrskega spora, da bi se tako z majhnimi koraki in skrivaj približal svojemu končnemu cilju. To bi lahko celo označili za subtilno umetnost pogajanja z namenom, da se kriza reši v skladu z iranskimi interesi. Vendar pa je sedanjemu razkolu z Evropejci glede jedrskega vprašanja potrebno pridati še izjave iranskega predsednika o uničenju Izraela. Iran bo nadaljeval politične manevre, da bi se tako dokopal do atomske bombe. Enotno ravnanje mednarodne skupnosti, da Teheran postavi pred VS, bi bilo edino, kar bi Iran prisililo k drugačnemu ravnanju.
