"Iranska vlada je ena izmed glavnih podpornic terorizma," je ob odprtju 42. varnostne konference, ki poteka v Münchnu, opozoril ameriški obrambni sekretar Donald Rumsfeld. Nemška kanclerka Angela Merkel pa je dejala, da si iranski predsednik Mahmud Ahmadinedžad zaradi svojega zanikanja holokavsta in odnosa do Izraela od Nemčije ne more obetati niti malo strpnosti. Iranske jedrske načrte je celo primerjala z grožnjo, ki so jo v preteklosti predstavljali pripadniki nacizma. Merklova je še poudarila, da bi moral iranski predsednik spremeniti svojo retoriko in se udeležiti pogajanj o iranskem jedrskem programu.
Teheran sicer Izraelu ne priznava pravice do obstoja, iranska vlada pa namerava organizirati konferenco, na kateri bodo udeleženci razpravljali o tem, ali se je holokavst nad Judi v Evropi pred in med drugo svetovno vojno sploh zgodil.
"Nasilni ekstremizem je grožnja tako za Evropo kot ZDA," je dejal Rumsfeld in dodal, da svet stoji pred dolgim bojem, pri čemer bo treba premisliti o strategiji in morda spremeniti institucije, v vsakem primeru pa bo potrebno tesno sodelovanje.
ZDA: Več je treba vlagati v obrambo
Rusmfeld je v svojem govoru evropske zaveznice ZDA tudi pozval, naj zvišajo raven vlaganj v obrambo. Obseg sredstev, ki jih za obrambo namenijo ZDA po njegovih besedah znaša 3,7 odstotka ameriškega bruto družbenega proizvoda, medtem ko mnogo evropskih držav za ta namen ne porabi niti dveh odstotkov svojega BDP.
"Ni verjetno, da bo takšna raven investicij zadoščala za zaščito svobodnih državljanov držav članic zveze NATO," je ob tem opozoril Rumsfeld.
Merklova je sicer v svojem govoru opozorila, da si Nemčija zaradi proračunskih omejitev ne more privoščiti zvišanja obsega vlaganj v obrambo.
V Münchnu so se gostje zbrali že v petek, ko je zvečer potekala tradicionalna večerja, ki jo udeleženci običajno izrabijo za številna dvostranska srečanja. Obrambni minister Karel Erjavec se je v petek popoldne tako med drugim srečal z gruzijskim obrambnim ministrom Iraklijem Okruašvilijem. Ministra sta se pogovarjala predvsem o gruzijskih prizadevanji za članstvo v zvezi NATO in o tem, kako jim lahko na tej poti pomaga Slovenija. Dotaknila sta se tudi razmer v Iraku.
