Ameriški predsednik Donald Trump že dlje časa napoveduje odločitev, ali bo ponovno uvedel sankcije proti Iranu in tako uničil sporazum, ki ga je Iran leta 2015 sklenil z velikimi silami in se v zameno za ukinitev sankcij odpovedal jedrskemu programu. Sam je ta sporazum že večkrat označil za groznega in napovedal, da bo od njega odstopil.
Ostalih pet velesil, ki so sklenile sporazum z Iranom - Velika Britanija, Francija, Nemčija, Kitajska in Rusija -, po drugi strani podpirajo sporazum in se zavzemajo za njegovo ohranitev. Trumpa je k temu v zadnjih dneh pozvalo tudi več voditeljev evropskih držav, med njimi v Washingtonu osebno tudi francoski predsednik Emmanuel Macron in nemška kanclerka Angela Merkel, vendar Trump ni nakazal, da bi spremenil mnenje glede sporazuma, prej nasprotno.
Trumpa preko televizije k ohranitvi sporazuma pozval britanski zunanji minister
Britanski zunanji minister Boris Johnson je na dvodnevnem obisku v Washingtonu, kjer skuša sogovornike prepričati, naj prepričajo Donalda Trumpa, da 12. maja ne bo umaknil ZDA iz jedrskega sporazuma z Iranom. Johnson je sporočilo oznanil v Trumpovi priljubljeni oddaji Fox&Friends.
Trump redno spremlja jutranjo oddajo televizije Fox News z voditelji, ki so mu naklonjeni, kar potrjujejo njegovi tviti v času oddaje ali kmalu po njej. Trump Johnsona najverjetneje ne bo sprejel, vendar pa mu je ta preko Fox&Friends prav tako učinkovito prenesel sporočilo, kot bi mu ga na štiri oči.
Johnson je med oddajo zagotovil, da si Donald Trump zasluži Nobelovo nagrado za mir, če mu uspe rešiti korejsko jedrsko krizo in problem Irana. "Če lahko Trump uredi Severno Korejo in iranski jedrski dogovor, potem ne vidim razloga, da bi bil kaj manj vreden Nobelove nagrade za mir od Baracka Obame," je dejal Johnson.
Obama je leta 2009 dobil Nobelovo nagrado za mir, ki jo je norveški odbor za nagrade utemeljil s tem, da je utrdil mednarodno diplomacijo in sodelovanje med ljudmi.
Tudi Obamovi podporniki se sicer bolj ali manj strinjajo, da je nagrado dobil brez kakšnih konkretnih zaslug, ampak bolj zaradi optimizma, ki je zajel svet po njegovi izvolitvi, pri čemer dejstvo, da je temnopolt ni igralo zanemarljive vloge.
Johnson je pred nastopom na televiziji Fox News objavil članek v New York Timesu, kjer je Trumpa opozoril, da bi bil odstop od iranskega sporazuma napaka. Slabosti leta 2015 sklenjenega sporazuma, po katerem se je Iran v zameno za odpravo sankcij odpovedal jedrskemu orožju, se lahko odpravijo, pri čemer bodo z ZDA sodelovali evropski podpisniki sporazuma (Velika Britanija, Francija, Nemčija).
Pred Johnsonom sta podobno misijo prepričevanja Trumpa okrog iranskega sporazuma opravila francoski predsednik Emmanuel Macron in nemška kanclerka Angela Merkel. Trump po njunem obisku ni spremenil mnenja o sporazumu, ki ga ima za katastrofo, kaj pa bo dejansko storil do 12. maja, pa je glede na to, da gre za Trumpa, popolnoma odprto.
Evropejci in nekateri člani njegove vlade ter kongresa ga prepričujejo, naj pusti sporazum pri miru in sodeluje pri iskanju rešitev za skrbi, ki jih poudarja, to pa je iranski raketni program in destabilizacijske dejavnosti po Bližnjem vzhodu, kot je podpora šiitskim oboroženim skupinam v regiji.
'Iran bo kljub odstopu ZDA spoštoval jedrski sporazum'
Iranski predsednik Hasan Rohani je v nedeljo ZDA posvaril, da bodo morebiten odstop obžalovale kot še nikoli v zgodovini. "Mislili smo na vse scenarije in sprejeli ustrezne ukrepe. ZDA bodo pri tem največji poraženec," je danes zapisal na svoji spletni strani.
Svetovalec iranskega vrhovnega voditelja, ajatole Alija Hameneja, Ali Akbar Velajati je sicer v četrtek dejal, da bo ob odstopu Washingtona od sporazuma odstopil tudi Teheran.
Velika Britanija, Francija, Nemčija, Kitajska in Rusija medtem podpirajo sporazum in se zavzemajo za njegovo ohranitev. Evropske podpisnice so danes znova poudarile pomen dogovora.
KOMENTARJI (31)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.