Bush: vojna proti Huseinu in ne proti ljudstvu
Ultimat je ameriški predsednik Bush postavil v televizijskem nagovoru Američanom in svetu ob 2. uri zjutraj po srednjeevropskem času. Generalni sekretar Nato George Robertson je danes izjavil, da je nadaljnji razvoj iraške krize zdaj odvisen "le od Sadama Huseina".
Bush je Iračanom sporočil, da vojna ne bo proti njim, ampak proti nezakonitemu vladarju, ki je uničil njihovo državo. Iraško vojsko pa je pozval, naj se ne upira ter zagrozil, da bodo vojni zločinci kaznovani. Iračanom je tudi zagotovil, da bodo koalicijske sile, poleg rušenja aparata strahovlade, delile hrano in zdravila ter pomagale zgraditi nov Irak, ki bo živel v blaginji in svobodi. V svobodnem Iraku ne bo več vojn proti sosednjim državam, tovarn strupov, pobijanja disidentov, mučilnic in posiljevalnic, pravi Bush.
Bush je potrebo po vojni utemeljil z nevarnostjo orožja za množično uničevanje v Iraku, ki lahko v rokah teroristov pobije na stotisoče ljudi. ZDA in druge države, po Bushevih besedah niso storile ničesar, da bi si zaslužile takšno grožnjo, vendar bodo storile vse, da jo porazijo. Ameriški predsednik je uvodoma opisal diplomatska prizadevanja za mirno rešitev krize, vendar ni pustil dvomov o tem, kdo odloča v primerih nacionalne varnosti. Bush je zagotovil, da so ZDA suverene pri zagotavljanju lastne nacionalne varnosti.
Medtem ko je za Sadama Huseina že prepozno, da se obdrži na oblasti, pa za iraško vojsko še ni prepozno, da ravna častno in zaščiti državo s tem, da dovoli miren vstop koalicijskim silam. Bush je dejal, da bodo koalicijske enote iraškim dale jasna navodila, kaj morajo storiti, da se izognejo uničenju.
Irak se pripravlja na vojno
Poveljniški odbor iraškega revolucionarnega sveta, najvišjega organa oblasti v Iraku, in vodstvo vladajoče stranke Baas sta na sestanku pod vodstvom iraškega predsednika Sadama Huseina zavrnila ultimat ameriškega predsednika. Sadam Husein je Iračanom " v zadnjem boju Iraka" še enkrat obljubil zmago nad ZDA. »Irak ne izbira poti po ukazih tujcev in ne izbira svojih voditeljev po odločitvah Washingtona, Londona ali Tel Aviva, ampak po volji velikega iraškega ljudstva,« so sporočili. Gre za prvi odgovor Sadama Huseina na Bushev ultimat.
Iraški zunanji minister Sabri je ultimat označil za "nesrečno odločitev" in menil, da omenjena zahteva predstavlja tudi kršitev resolucije Varnostnega sveta Združenih narodov 687. Tudi Udaj Husein, najstarejši sin iraškega predsednika, je zavrnil ultimat Bele hiše. »Predlog podaja oseba, ki ni povsem sposobna… predlagati bi bilo potrebno, da Bush skupaj z družino zapusti svojo pisarno v ZDA. Matere in žene Američanov, ki se bodo spopadli z nami, bodo jokale kri in ne solz. Ne smejo si domišljati, da bodo lahko kjerkoli v Iraku ali zunaj našli varno zatočišče,«
Iraška vojska pa je medtem na obrobju Bagdada in ob meji s Kuvajtom začela nameščati dodatne tanke in topništvo. V vojsko so poklicali vse moške stare od 15 do 49 let. V strahu pred maščevanjem iraškega režima je na sever Iraka pribežalo na stotine kurdskih beguncev.
Znova dvignili stopnjo nevarnosti
Ameriško ministrstvo za domovinsko varnost je v skladu s pričakovanji stopnjo nevarnosti terorističnih napadov zvišalo na oranžno. Stopnja nevarnosti je bila doslej označena z rumeno barvo, najvišja pa je rdeča. Ameriška administracija je doslej že trikrat povišala stopnjo nevarnosti, tokrat pa je to prvič doslej storil minister za domovinsko varnost Tom Ridge, saj je prej to počel pravosodni minister John Ashcroft. Ker so pričakovali odločitev za napad na Irak, bi morala administracija, če bi stopnja ostala oranžna, nevarnost dvigniti na rdečo, kar med drugim pomeni, da bi morala zapreti šole in vladne urade.
Ridge je v sporočilu za javnost po Bushevem ultimatu Sadamu Huseinu sicer zatrjeval, da stopnjo nevarnosti višajo zaradi močno povečanega števila pogovorov teroristov po mobilnih telefonih in prek elektronske pošte. Pripadnikom Al Kaide in drugim teroristom naj bi se zdaj z grožnjami pridružili še iraški agenti. Ridge je zato guvernerje zveznih držav zaprosil, naj v skladu z operacijo Ščit svobode pošljejo nacionalno gardo na mostove in druge ključne infrastrukturne objekte.
Okrepljene bodo patrulje v ameriških pristaniščih, na mejah, letališčih, ob jedrskih elektrarnah in povsod drugod, kjer so potencialne tarče teroristov. Le prebivalci New Yorka ne bi smeli opaziti razlike, saj v tem mestu stopnje nevarnosti vmes niso znižali na rumeno in ostaja oranžna.
