Po poročanju katarske televizije Al Džazira je v letalskih napadih na Basro, drugo največje mesto v Iraku, umrlo okoli 50 oseb.
Zavezniške sile so danes zavzele mesto Nasirija na jugu Iraka, ki je najpomembnejši prehod čez reko Evfrat na glavni prometni povezavi med Bagdadom in Basro.
Sicer pa so ameriška letala v sklopu "dneva A", obsežne letalske ofenzive, opravile že več kot tisoč bojnih letov nad Irakom. O letalskih napadih poročajo tudi iz mest Kirkuk in Mosul na severu Iraka, kjer naj bi bila, po kurdskih virih, v napadih zadeta tudi Huseinova palača. Ameriške sile naj bi bombardirale tudi položaje organizacije Ansar al Islam na severu države, ki jo State Department obtožuje povezav z Al Kaido.
Letala spet nad Bagdadom
Na središče Bagdada padajo nove rakete. Ameriške sile so danes tudi prvič od začetka napada na Irak podnevi bombardirale Bagdad in njegovo okolico. Iraške oblasti so sporočile, da so v Bagdadu tri osebe izgubile življenje, doslej pa naj bi bilo v napadih ranjenih že več kot 250 ljudi, večinoma žensk in otrok.
Iraška vojska pa je v pripravah na obrambo Bagdada zanetila nafto, s katero je napolnila protitankovske jarke.
Dopoldne je bilo v iraški prestolnici slišati šest močnih eksplozij, iraška protiletalska obramba pa na napad ni odgovorila. Letala so najprej bombardirala predmestja, za njimi pa še središče mesta.
Kopenske sile prodirajo proti Bagdadu
Novinarji s 3. ameriško divizijo, kot poroča naš vojni dopisnik Valentin Areh, prodirajo globoko v notranjost Iraka. Prve izvidniške enote so prodrle najmanj 250 kilometrov proti Bagdadu. Ameriške oklepne enote, ki so daleč pred glavnino sil naprej proti Bagdadu, pa so se zaradi hitrega napredovanja morale zaustaviti, saj topništvo, vojska in logistične enote niso dohajale hitrega prodora tankovskih enot. 3. ameriška divizija je obenem zajela več pripadnikov iraške vojske, ki so zapustili svoje topniške položaje in se predali Američanom.
Iraške oblasti so sicer ostro kritizirale zahodne medije, da lažejo o ameriškemu prodoru v Irak in o predajah pripadnikov iraške vojske, potem ko so ameriški mediji poročali, da se je 51. iraška divizija predala. Iraški generali trdijo, da je njihova vojska odločno odbila vse napade in da so zavezniki ob hudih izgubah uspeli zavzeti le slabih pet kilometrov ob meji s Kuvajtom.
Strt iraški odpor v Um Kasru
Britansko-ameriške enote so strle iraški odpor v največjem pristaniškem mestu Um Kasru na skrajnem jugu Iraka, velik del iraške vojske pa se je brez boja predal. Še vedno pa tam potekajo manjši poulični spopadi z iraškimi skupinami.
Mesto Um Kasr ob meji s Kuvajtom je za britanske in ameriške sile pomembno zaradi dostopa do pristanišča za oskrbo z vojaško in humanitarno opremo. V tem mestu ob Perzijskem zalivu, so sicer od leta 1997 pristajale ladje, natovorjene z nujnimi življenjskimi potrebščinami, ki jih je Irak kupil v okviru programa Nafta za hrano. Omenjeni program, ki je potekal od leta 1996 in je velikemu delu Iračanov omogočal preživetje, so ZN ukinili v ponedeljek, ko so objavili umik svojih inšpektorjev za nadzor orožja za množično uničenje iz Iraka.
Črpališča na jugu Iraka pod nadzorom
Črpališča nafte na jugu Iraka varujejo zavezniške sile, škoda zaradi gorečih naftnih polj pa je očitno manjša, kot so sprva ocenjevali, so sporočili avstralski vojaški viri. Kot je včeraj zatrdil vodja generalštaba britanske vojske Michael Boyce, naj bi na jugu Iraka gorelo sedem naftnih polj.
Irak je včeraj zvečer sicer zanikal, da bi na jugu države zažgali naftna polja, je poročala iraška televizija. Tudi dopisnik arabske televizije Al Džazira trdi, da so poročanja o gorečih črpališčih nafte na jugu Iraka v okolici mesta Basra lažna. Goreli naj bi namreč le z nafto napolnjeni obrambni jaški.
General Franks: Napad na Irak bo šokiral in presenetil
Poveljnik ameriških sil v Perzijskem zalivu, general Tommy Franks, je v svoji prvi izjavi za novinarje od začetka ameriške vojne v Iraku poudaril, da bo kampanja proti Iraku takšna, kot je še ni bilo v zgodovini. Kot je dejal Franks v Katarju, od koder poveljuje ameriški vojski v vojni proti Iraku, bo napad na Irak "šokiral in presenetil", v njem pa bo uporabljeno strelivo v takšnem obsegu kot še nikoli doslej. Sicer je Franks izrazil zadovoljstvo nad potekom vojaških operacij v Iraku. Kot je še dejal, imajo ameriško-britanske sile že od 1000 do 2000 iraških vojnih ujetnikov, na tisoče drugih pa je na begu.
Glede tega, kje bi se lahko nahajal iraški voditelj Sadam Husein, pa je ameriški poveljnik dejal, da niti približno ne ve, kje bi lahko bil. "Ali je Husein živ ali mrtev, tukaj ne gre za eno osebo, temveč za režim," je še poudaril Franks.
