Blix in El Baradej sta že na poti v Atene, od koder bosta v torek nadaljevala pot na sedeža svojih organizacij v New York oziroma na Dunaj. Blix je ob koncu obiska v iraški prestolnici dejal, da naj bi dosegli dogovor med ZN in Bagdadom, ki naj bi olajšal delo strokovnjakov za razorožitev v Iraku.
Po besedah vodje inšpektorjev za razorožitev Iraka Hansa Blixa so Iračani našli še štiri prazne bojne glave, predstavnik Bele hiše Scott Stanzel pa je dejal, da tovrstna iraška odkritja ne pomenijo pravega sodelovanja te države z ZN.
Irak obljublja boljše sodelovanje
Hans Blix in generalni direktor Mednarodne agencije za jedrsko energijo (IAEA) Mohamed El Baradej pa sta končala pogovore na zunanjem ministrstvu v Bagdadu. Na pogovorih so sodelovali tudi Huseinov svetovalec Amer Al-Sadi, general Hosam Mohamed Amin, ki je pristojen za odnose z inšpektorji, in iraški veleposlanik pri Združenih narodih Mohamed al-Duri. Al-Sadi je ob prihodu na pogovore dejal, da sta strani na pogovorih, ki so jih začeli v nedeljo, dosegli "zelo dober napredek". El Baradej pa je nedeljske pogovore označil kot "dobre in konstruktivne".
Dogovor po navedbah Blixa obsega deset točk, med drugim pa predvideva tudi dostop inšpektorjev do vseh objektov, tudi zasebnih hiš. Po Blixovih besedah dokument predvideva še vzpodbudo Iračanom, med njimi znanstvenikom, naj opravijo zasebne pogovore z inšpektorji, in vzpostavitev ekipe za raziskovanje morebitnih raketnih konic za kemično orožje, ki naj bi jih imel Irak.
Iraški podpredsednik Taha Jasin Ramadan je medtem Blixu obljubil največje možno podporo in sodelovanje. Iraški časnik Britanski zunanji minister Jack Straw pa je dejal, da je zadnja resolucija ZN o Iraku jasna, torej, da se bo Bagdad soočil z vojno, če ne bo izpolnil zahtev Varnostnega sveta. Irak verjame v zmago
Iraška tiskovna agencija INA je sicer sinoči tudi poročala, da bi lahko Iračani po mnenju Sadama Huseina v vojni z ZDA zmagali zaradi "prednosti domačega terena". "Stanovalci hiše poznajo hišo bolje, kar jim da večjo moč, da odgovorijo na agresijo tistih, ki prihajajo preko morij, da bi napadali, in to je odločujoča prednost," je še menil iraški predsednik.
Sadam Husein je tudi komentiral izjave ZDA, da naj bi bila v Iraku in drugih arabskih državah ogrožena demokracija. Kot je dejal, so ZDA po terorističnih napadih 11. septembra 2001 uvedle izredne ukrepe, iraška vlada pa je kljub napadom v preteklih 12 letih celo razširila pooblastila parlamenta.
Posebni odposlanec iraškega predsednika Sadama Huseina, Ali Hasan El Madžid, je ob prihodu v Bejrut ponovno ovrgel poročanja o domnevnem odhodu Sadama Huseina v izgnanstvo. Po besedah El Madžida bi se za obrambo svojega voditelja pred tujo zasedbo boril ves iraški narod.
V Bejrut je El Madžid prispel z namenom, da bi libanonskemu predsedniku Emilu Lahudu izroči sporočilo Sadama Huseina. Ob koncu tedna se je v Damasku že sestal s sirskim predsednikom Bašarjem el Asadom, medtem ko je bil obisk Kaira odpovedan.
Kako bodo Američani našli Huseina?
Ameriške sile naj bi po poročanju ameriškega časnika USA Today vse bolj pospešeno iskale iraškega voditelja Sadama Huseina, da bi ga odstranile z oblasti. V tej akciji sodelujejo manjše skupine ameriških pripadnikov specialnih sil ter paravojaške enote ameriške obveščevalne službe CIA v Iraku in zunaj države, pri tem pa jim ZDA pomagajo z vsemi sredstvi - s satelitskim in elektronskim nadzorom ter vsemi obveščevalnimi podatki.
Kot piše ameriški časnik, so te dejavnosti del širše strategije, s katero bi prisilili Sadama Huseina k razorožitvi in odhodu z oblasti - če ne k njegovemu prostovoljnemu odhodu, pa s silo ob invaziji.
Tudi ameriški obrambni sekretar Donald Rumsfeld je v nedeljo dejal, da je glavni cilj ZDA odhod Sadama Huseina z oblasti, zato podpira zamisel, da bi se Irak lahko izognil spopadu, če bi se iraški voditelj odločil za prostovoljni sestop z oblasti in odhod v izgnanstvo. Vendarle je po mnenju svetovalke za ameriško nacionalno varnost Condoleezze Rice bolj malo verjetno, da bi se iraški predsednik odločil za tak korak.
Zamisel o prostovoljnem odhodu Sadama Huseina v izgnanstvo, da bi se tako izognili vojaški intervenciji, je podprla tudi Velika Britanija. Britanski zunanji minister Jack Straw je za britanski radio BBC dejal, da gre za zelo razumen predlog, ki bi ga bilo potrebno sicer še dobro premisliti. Dejal je še, da bi bilo sicer neokusno razmišljati o tem, da bi iraškemu voditelju ponujali kakršnokoli imuniteto, če pa je alternativa temu vojna, potem tudi to ne bi bilo povsem nesprejemljivo. Vojna je naša zadnja možnost in zato bomo naredili vse, da vprašanje iraške razorožitve rešimo na miren način, je še poudaril Straw.
Inšpektorji nadaljujejo preglede
Inšpektorji ZN za nadzor iraškega orožja so medtem severno od Bagdada obiskali posebne iraške vojaške enote, imenovane Jeruzalemska vojska, v katere naj bi v minulih letih prostovoljno vstopilo več milijonov Iračanov in Iračank. Husein naj bi to vojsko uradno ustanovil za osvoboditev Jeruzalema, medtem ko inšpektorji domnevajo, da namerava iraški voditelj te enote uporabiti za nekakšno ljudsko vojsko za obrambo pred morebitnim napadom ZDA.
Druga skupina, v kateri so bili biologi, pa je pregledala tovarno za proizvodnjo piva in center za boj proti nalezljivim boleznim v Bagdadu. Inšpektorji so sicer danes skupaj obiskali devet lokacij, kjer bi lahko Irak proizvajal ali skrival orožje za množično uničevanje.
Okoli Iraka kmalu četrtina britanske vojske
Priprave na vojno se kljub temu nadaljujejo z nezadržno močjo. Ameriška vojska je po poročanju kuvajtskih medijev napovedala, da bo v Kuvajtu najela 7000 terenskih vozil. Vozila naj bi "uporabili v regiji", Američani pa so kuvajtskim podjetjem za najem vozil naročili, da jih bodo potrebovali še pred 9. februarjem. Ali bodo vozila uporabljena v morebitni akciji v Iraku, ni znano. Trenutno je sicer v Kuvajtu nameščenih 20.000 ameriških vojakov.
Velika Britanija bo v Perzijski zaliv poslala 26.000 vojakov, s čimer bi bila ustrezno pripravljena na morebitno vojno z Irakom, je v britanskem parlamentu napovedal britanski obrambni minister Geoff Hoon. Pri tem naj bi šlo za pehotne enote, med katerimi bo tudi brigada tako imenovanih Puščavskih podgan, ki naj bi jih v naslednjih tednih skupaj z opremo 120 oklepnikov namestili v Kuvajt. Teh 26.000 vojakov sicer predstavlja četrtino britanske pehote. Hoon je še poudaril, da pri tem ne gre za predhodno odločitev o vojni. Velika Britanija je na področje zaliva že napotila kakih 4000 vojakov, ter flotiljo šestnajstih ladij skupaj z letalonosilko Ark Royal, s kakimi 5 tisoč vojaki in 3 tisoč marinci.
Bodo Turki podprli vojno proti Iraku?
Načelnik generalštaba združenih poveljstev ameriške vojske Richard Myers na današnjem uradnem obisku v Ankari ni dobil povsem jasnih zagotovil Turčije po udeležbi v morebitni akciji proti Iraku. Myers je sicer pred odhodom nazaj v ZDA zanikal, da ZDA neučakano pritiskajo na Turčijo glede odločitve v Iraku in dejal, da "odhaja z občutkom, da Turčija ostaja zelo pomemben strateški partner ZDA". Myers se je v Ankari sestal s turškim obrambnim ministrom Vecdijem Gonulom in načelnikom generalštaba turške vojske Hilmijem Ozkokom.
Ameriški strokovnjaki medtem pregledujejo oporišča, letališča in pristanišča v Turčiji in preučujejo možnosti za njihovo uporabo ob morebitnem vojaškem posegu v Iraku. Glede na napovedi naj bi ZDA ob invaziji na Irak iz Turčije uporabile vsaj 80.000 vojakov. Kot je danes poročala turška televizija NTV, je Ankara Myersu dala vedeti, da bi bilo tako število ameriških vojakov v Turčiji odločno preveliko.
Francija, Nemčija in Kitajska proti napadu
Francoski predsednik Jacques Chirac pa si namerava še naprej prizadevati za preprečitev vojne v Iraku. V pogovoru za francoski časnik Le Figaro se je Chirac ponovno izrekel proti enostranskemu vojaškemu posredovanju ZDA v Iraku in obenem zahteval večjo pripravljenost Bagdada za sodelovanje z inšpektorji ZN. Vojaško posredovanje je legitimno le, če temelji na odločitvi Varnostnega sveta ZN, je menil Chirac. Če bi želele ZDA posredovati same, bi bila to odločitev mimo mednarodne skupnosti.
Nemški zunanji minister Joschka Fischer je sporočil, da Nemčija nasprotuje napadu na Irak, saj lahko ogrozi razmere na Bližnjem vzhodu in škodi potekajoči vojni proti terorizmu. "Nimamo iluzij o brutalni naravi iraškega režima, zato zahtevamo, da Irak popolnoma in brez izjem uresniči zahteve resolucije Varnostnega sveta," je na seji varnostnega sveta, posvečeni mednarodnem terorizmu dejal Fischer. Nemčija je z novim letom za obdobje naslednjih dveh let postala članica varnostnega sveta.
Peking pa je sporočil, da je poročilo, ki ga bodo inšpektorji 27. januarja predstavili varnostnemu svetu, potrebno videti kot nov začetek in ne kot konec inšpekcij. Po besedah Tang Jiaxuana, kitajskega zunanjega ministra, je potrebno spoštovati delo inšpektorjev, jim dati več časa in jih podpreti v njihovem prizadevanju.
