Iraški zunanji minister Nadži Sabri je poslal pismo generalnem sekretarju ZN Kofiju Annanu, v katerem je nakazal možnost o vrnitvi inšpektorjev v Irak, glavnega inšpektorja ZN Hansa Blixa pa je povabil v Bagdad na pogovore o možnostih za obnovitev nadzora iraškega programa za razorožitev. Sabri je v pismu tudi zapisal, da se želi iraška vlada pogovoriti z inšpektorji ZN, da bi pregledali odprta vprašanja v zvezi z omenjenim iraškim programom in za njih poskušali najti rešitve. Sabri je prepričan, da bi pogovori pomagali pri pripravi poročila o položaju v Iraku in ocene, kako država izpolnjuje zahteve resolucij OZN.
Vrnitev inšpektorjev v Irak je ena od glavnih zahtev VS ZN, zlasti za ZDA, ki Irak obtožujejo, da poskuša obnoviti svoj oboroževalni program. Iraški podpredsednik Taha Jasin Ramadan pa je ZDA v četrtek obtožil, da poskušajo z vsemi sredstvi preprečiti dialog med Irakom in ZN. To po njegovih besedah kaže na "teroristično politiko, agresivno obnašanje Washingtona in vmešavanje v iraške notranje zadeve".
Mohamed Alduri, iraški veleposlanik v Združenih narodih pa je dejal, da gre za diplomatsko in politično obrambo pred vse večjimi pritiski ZDA, ki v zadnjem času neprikrito govorijo o spremembi režima v Bagdadu. Alduri je dejal, da želi Irak, da se vpletene strani vnaprej dogovorijo o pogojih in vrsti nadzora.
Annan bo pismo predstavil v ponedeljek
Pobuda je v svetu vzbudila precej presenečenja, generalni sekretar Annan pa odgovor nanjo še pripravlja. Generalni sekretar Združenih narodov Kofi Annan bo zadnji predlog Bagdada za vrnitev inšpektorjev za razorožitev v Irak predstavil v ponedeljek. Kot je dejal tiskovni predstavnik ZN Fred Eckhard, je Annan pozdravil iraško povabilo in ga označil kot znak kontinuiranih stikov med Bagdadom in ZN. Annan bo o iraškem predlogu s predstavniki 15 članic VS ZN govoril ob delovnem kosilu.
Glavni inšpektor Hans Blix je dejal, da bi se o pogojih in vrstah nadzora morali dogovarjati šele, ko nadzorniki opravijo prve oglede v Iraku. Pomemben pa se mu zdi tudi razvoj iraškega orožja v zadnjih štirih letih.
Povabilo prihaja v času, ko se vse bolj govori o ameriških načrtih napada na Irak. ZDA namreč menijo, da Sadam Husein razvija orožje za množično uničevanje. Ameriški predsednik George Bush je v četrtek znova za eno leto podaljšal gospodarski in finančni embargo proti Iraku. Ukrep je opravičil "s sovražnimi dejanji" režima v Bagdadu "proti interesom ZDA". ZDA so uvedle gospodarske sankcije in zamrznile iraško imetje v ZDA po iraški invaziji na Kuvajt. Ameriška administracija ukrep obnovi vsako leto. Bush je o svoji odločitvi obvestil tudi kongres.
Na iraški predlog se je z znižanjem cen surove nafte odzval tudi svetovni trg naftnih derivatov.
Inšpektorji OZN so Irak zapustili decembra 1998, tik preden so ameriške in britanske sile izvedle večji val zračnih napadov na državo.
ZDA in Velika Britanija skeptični do iraškega vabila, Moskva pozdravlja, Pariz previdno
Iraška pobuda za obnovitev pogovorov o morebitni vrnitvi inšpektorjev Združenih narodov za razorožitev v Irak, prekinjenih od leta 1998, ne zadeva Varnostnega sveta ZN, je povedal tiskovni predstavnik misije ZDA pri ZN Richard Grenell. Hkrati je zavrnil možnost sklica seje VS, na kateri bi razpravljali o pismu iraškega zunanjega ministra Nadžija Sabrija. Kot je še poudaril Grenell, je VS v zvezi z Irakom sprejel številne resolucije, "za katere pričakuje, da jih Irak uresniči."
Velika Britanija je skeptična do iraške pobude za pogovore o morebitni vrnitvi inšpektorjev ZN za razorožitev v Irak. Tiskovni predstavnik britanskega zunanjega ministrstva je izjavil, da je "Sadam Husein znan po tem, da se rad poigrava, in da se doslej dogovorov ni držal".
Moskva medtem ocenjuje, da je iraški predlog pomemben korak za ureditev krize s političnimi in diplomatskimi sredstvi v skladu z resolucijami VS ZN. Italija je medtem napovedala, da bo sodelovala v morebitni vojaški akciji proti Iraku v primeru konkretnih dokazov, da režim Sadama Huseina proizvaja jedrsko orožje. Italijanski obrambni minister Antonio Martino je dejal, da bo Italija dovolila uporabo svojega zračnega prostora v primeru ameriškega napada na Irak, svoje sile pa bo tja poslala le ob trdnih dokazih, da Sadamov režim izdeluje jedrsko orožje.
Francija pa se je na iraško pobudo odzvala s previdnostjo. Po besedah tiskovne predstavnice francoskega zunanjega ministra, Marie Masdupuy, Francija podpira vsa prizadevanja, da bi Irak spoštoval svoje obveznosti do Varnostnega sveta. Francija se zavzema za nadaljevanje dialoga med ZN in iraškimi oblastmi tako glede tehničnih kot političnih vprašanj za vrnitev inšpektorjev.
Generalni sekretar nemške socialdemokratske stranke kanclerja Gerharda Schröderja, Franz Müntefering, pa je dejal, da Nemčija za zdaj ne namerava sodelovati v morebitni vojaški operaciji ZDA v Iraku. Na vprašanje, ali bi bil mandat ZN zadosten pogoj za nemško sodelovanje, je Müntefering odgovoril, da to ne bi bilo dosledno. "Ne nameravamo se spustiti v takšno pustolovščino," je dejal in še zatrdil, da je takšno tudi stališče kanclerja Schröderja.
Obletnica iraške invazije na Kuvajt
Ravno v petek je minilo 12 let od iraške invazije na Kuvajt. V prvih urah 2. avgusta 1990 je mali kuvajtski emirat v Perzijskem zalivu preplavilo 100.000 iraških vojakov in 300 tankov. Kuvajtska vojska s 16.000 možmi se je vdala, ulice prestolnice so zasedle iraške enote. Kuvajtski emir Džaber al-Ahmed al-Sabah je pobegnil v Savdsko Arabijo, njegov brat Fahd pa je bil ubit med zavzetjem palače. Invazija na Kuvajt je bila za Irak zelo enostavna, vendar država njene posledice čuti še danes.
