Iz iraškega zunanjega ministrstva so sporočili, da je svetovalec predsednika Sadama Huseina Amir al-Saadi poslal povabilo za pogovore tako vodji inšpektorjev Hansu Blixu kot generalnemu direktorju Mednarodne agencije za jedrsko energijo (IAEA) Mohameda El Baradeju, da bi se pogovorili še pred 10. februarjem, ko morajo inšpektorji ponovno poročati VS.
V povabilu je zapisano, da naj bi se v pogovorih osredotočili na vprašanja, »kako poglobiti sodelovanje« med obema stranema. Dotaknili naj bi se tudi problema razoroževanja, ki sta ga inšpektorja omenjala v januarskem poročilu VS. Inšpektorji se na povabilo še niso odzvali.
Del Evrope podpira ZDA
Voditelji osmih evropskih držav z izjemo Francije in Nemčije so podpisali skupno pismo, ki je objavljena v britanskem dnevniku Times, v njem pa pozivajo Evropo, naj podpre ZDA pri njihovih prizadevanjih za razorožitev Iraka.
Skupen poziv evropskih voditeljev je predlagal španski premier Jose Maria Aznar, ki se bo danes v Madridu srečal z britanskim kolegom Blairom. Poleg Aznarja in Blaira so omenjeni dokument podpisali še Berlusconi, portugalski premier Jose Manuel Barroso, madžarski premier Peter Medgyessy, poljski premier Leszek Miller, danski premier Anders Fogh Rasmussen in češki predsednik Vaclav Havel. V pismu so še zapisali, da iraški režim in njegovo orožje predstavljata odkrito grožnjo svetovni varnosti, kar so nedvoumno potrdili tudi v ZN.
Tiskovni predstavnik grškega zunanjega ministrstva je povedal, da Grčija, ki trenutno predseduje EU, ni bila seznanjena s skupnim pismom osmih evropskih državnikov. Grški premier Kostas Simitis je za pismo izvedel šele v sredo zvečer od svojega madžarskega kolega Petra Medgyessyja, pri tem pa Grčije ni nihče pozval, naj se pridruži podpisnicam.
Evropski parlament je današnji v resoluciji - podprlo jo je 287 poslancev, proti jih je glasovalo 209 - izrazil svoje nasprotovanje kakršnikoli enostranski vojaški akciji proti Iraku, obenem pa opozoril, da preventivni napad ni v skladu z mednarodnim pravom.
Varnostni svet je ponoči nadaljeval posvetovanja za zaprtimi vrati, na katerih so razpravljali o ponedeljkovem poročilu vodij mednarodnih inšpekcij v Iraku, Hansa Blixa ter Mohameda El Baradeja, obema pa so tudi zastavljali dodatna vprašanja.
Varnostni svet ne podpira stališča jastrebov
Kljub precej ostremu Blixovemu poročilu, v katerem so ZDA našle številne razloge za vojaško razorožitev Iraka in torkovem govoru predsednika Georgea Busha o položaju v državi pred kongresom, pa večina članic VS meni, da doslej niso izvedele nič novega kar bi opravičilo vojaški napad na Irak.
Vendar pa kljub oklevanju ZN velja prepričanje, da bo Američanom uspelo vsiliti svojo voljo in mnenje, da se je Nemčija s svojim nasprotovanjem ZDA morda prehitro in preveč izpostavila. Za Francijo velja, da gre za državo z dovolj pragmatično zunanjo politiko, ki ne bo tvegala dokončnega razkola z Washingtonom. Powell je v Washingtonu dejal, da ZDA nimajo nič proti posebni resoluciji za odobritev uporabe sile, čeprav meni, da to omogoča že resolucija 1441, sprejeta 8. novembra lani. Za novo resolucijo si prizadeva tudi Velika Britanija, ki se sooča z nizko podporo domače javnosti.
Ruski predsednik Vladimir Putin pa je ocenil, da "obstajajo razlogi za zaskrbljenost nad situacijo okoli Iraka, Bližnjega vzhoda in Severne Koreje". Na srečanju s tujimi veleposlaniki v Kremlju se je Putin še izrekel za vzpostavitev "svetovnega reda", ki bi temeljil na spoštovanju ustanovne listine ZN.
Inšpektorji delajo naprej
Generalni direktor IAEA El Baradej je Irak pozval, naj kmalu pokaže, da je spremenil svoje stališče in da se želi brez odlašanja razorožiti. Ta sprememba je ključna, je dejal El Baradej, ki upa, da bo na voljo dovolj časa, da se bo na podlagi inšpekcij mogoče prepričati v iraško razorožitev.
Inšpektorji ZN za nadzor orožja v Iraku nadaljujejo delo. Ena skupina IAEA je opravila meritve jedrskega sevanja tudi na nekem nogometnem štadionu v Bagdadu, sicer pa so inšpektorji skupaj pregledali pet objektov, med njimi osrednji medicinski laboratorij v iraški prestolnici in neka zasebna podjetja. Inšpektorji so pregledali tudi tovarno orožja.
Odzivi na grožnje z vojno
Slovaška vlada pa je v sredo sprejela predlog za pomoč v morebitnem napadu na Irak s posebno enoto, specializirano za sevanje, biološko in kemično orožje. Odločitev mora potrditi tudi slovaški parlament.
Razprava o sodelovanju v napadu na Irak pa je potekala tudi v bolgarskem parlamentu. Tam je zunanji minister Solomon Pasi dejal, da je to sodelovanje povezano tudi z vračanjem iraškega dolga Bolgariji. "Režim Sadama Huseina nima nikakršnega namena vrniti dolga Bolgariji," je dejal Pasi.
V Turčiji pa so se odločili, da bo turška vojska mejo z Irakom prestopila le v primeru, da bi pomagala beguncem, ne pa da bi se borila, je sporočil turški zunanji minister Jasar Jakis.
Albanija pa je izrazila pripravljenost pridružiti se mednarodni koaliciji proti Iraku, ki jo vodijo ZDA, je v pismu predsedniku ZDA Bushu zapisal albanski premier Fatos Nano.
Američani že na severu Iraka, London vpoklical rezerviste
Pentagon pa je v sredo priznal navzočnost ameriških vojakov na severu Iraka, vendar zagotovil, da njihovo število ni veliko. Načelnik generalštaba združenih poveljstev ameriške vojske Richard Myers je tudi podvomil, da bi kdo v tem trenutku želel razkriti položaje ameriških enot.
Po mnenju strokovnjakov in po poročanju ameriških medijev se na severu Iraka nahajajo ameriške specialne enote in enote ameriške obveščevalne službe CIA, kjer sodelujejo s kurdsko opozicijo in se pripravljajo na posredovanje.
