Ameriško veleposlaništvo v Iraku, ki se nahaja v sicer strogo varovani zeleni coni v Bagdadu, je zvečer zadela raketa. Pri tem sta bili dve osebi ubiti, najmanj šest pa je bilo ranjenih. Do napada je prišlo le nekaj ur pred pričetkom nedeljskih volitev v Iraku.
Iraški predsednik Gazi al Javer je napovedal, da se večina iraških volilnih upravičencev nedeljskih zgodovinskih volitev v Iraku ne bo udeležila, predvsem zaradi strahu pred morebitnimi napadi. Dodal pa je še, da bo manjši del Iračanov volitve bojkotiral tudi iz političnih razlogov.
Iraški premier Ijad Alavi je v pogovoru za britansko televizijo Sky News Iračane vseh veroizpovedi in etničnih pripadnosti pozval, naj se kljub nasilju iraških skrajnežev udeležijo nedeljskih volitev.
"Naši nasprotniki seveda poskušajo zlomiti nas in naš svet ter zaustaviti politični proces in volitve, toda mi smo odločeni, da gremo naprej," je za Sky News povedal Alavi. Ob tem je dodal, da je od nedeljskih volitev odvisna prihodnost države in da morajo Iračani končno "vzeti stvari v svoje roke".
Jutrišnjim volitvam pa je napovedal vojno tudi jordanski skrajnež Abu Musab al Zarkavi , ki je zagrozil vsakomur, ki bo prišel na volišče in oddal svoj glas. Tudi zato so varnostni ukrepi v državi močno poostreni. Al Zarkavi je v petek na internetu objavil nov posnetek, na katerem je vse volivce posvaril, naj se izogibajo voliščem, saj "so to centri nemoralnosti in nezvestobe".
Uporniki so obljubili, da bodo jutrišnje zgodovinske volitve v Iraku pospremili s prelivanjem krvi. V zadnjih dneh se je zato nasilje stopnjevalo.
V bližini policijske postaje in sodišča v večinsko kurdskem mestu Hanakin nedaleč od meje z Iranom se je razstrelil nek samomorilec. V napadu so bili ubiti trije iraški vojaki in pet civilistov, eden od njiju devetletni deček. Devet ljudi naj bi bilo tudi ranjenih. Na severu Bagdada pa so skrajneži z raketami napadli iraško vojaško bazo in ubili tri vojake. V kurdskem mestu Dohuk na severu Iraka, ki naj bi bilo sicer eno najbolj varnih mest v tej državi, so uporniki v petek zvečer v bližini volišča v središču mesta razstrelili tri minometne mine in pri tem ranili štiri civiliste. Bomba je eksplodirala tudi v kraju Irbil, prav tako na območju, kjer živijo iraški Kurdi, vendar ranjenih pri tem ni bilo.
Na pretežno arabskem jugu Kirkuka so uporniki z granatami in avtomatskimi puškami napadli dve volišči, davi pa je prišlo do napada na volišče v sunitskem mestu Havija, kakih 45 kilometrov jugozahodno od Kirkuka, v katerem je bil ranjen pripadnik iraške narodne garde. O še enem napadu na volišče poročajo iz mesta Bajvan, 25 kilometrov zahodno od Kirkuka.
Izredno stanje podaljšali še za 30 dni
Iraška vlada se je odločila še za 30 dni podaljšati izredno stanje, ki ga je prvič razglasila pred skoraj tremi meseci. Kot so le dan pred splošnimi volitvami v Iraku sporočili iz urada iraškega premiera Ijada Alavija, bo izredno stanje še naprej veljalo po vsej državi, razen na kurdskem severu Iraka.
Odločili smo se, da "izredne razmere podaljšamo za 30 dni v vseh delih Iraka, razen v regiji Kurdistan," so sporočili iz urada premiera. Med izredne odredbe sicer spada tudi policijska ura v nočnem času, sicer pa gre predvsem za dodatna vladna pooblastila; med drugim so dovoljene aretacije brez zapornih nalogov, vlada pa lahko tudi sproža policijske in vojaške operacije, kadarkoli se ji to zdi potrebno.
Sedanje izredno stanje bi se izteklo osmega februarja. Prvič so oblasti v Bagdadu izredno stanje razglasile sedmega novembra lani, tik pred veliko operacijo ameriške vojske v uporniški Faludži.
Povečali varnostne ukrepe
Zaradi naraščajoče nevarnosti so od petka dalje odredili dela proste dneve, v tem obdobju pa bodo zaprte tudi meje s sosednjimi državami. Mednarodno letališče v Bagdadu bo zaprto v soboto in nedeljo. Prav tako so uvedli policijsko uro, ki bo trajala do ponedeljka do 6. ure zjutraj. V omenjenih treh dneh bo uradno prepovedana nošnja orožja in zelo omejeno gibanje, predvsem zaradi nevarnosti napadov z avtomobili bombami.
Med 18 pokrajinami bo tako ustavljen promet, z izjemo za varnostne sile ali člane volilne komisije. Na dan volitev nameravajo v državi prepovedati ves promet. Varnostni ukrepi bodo še strožji na samih voliščih. V iraški prestolnici se je moralo prebivalstvo sicer že pred današnjim dnem prilagoditi na razmere podobne izrednemu ali obsedenemu stanju. Danes so bile odprte le še redke trgovine.
Za varnost bodo poleg iraških varnostnih sil - na dolžnosti naj bi bile prav vse enote iraške policije in narodne garde - skrbeli tudi ameriški vojaki, katerih naloga bo polna pripravljenost za pomoč iraškim silam. Kljub nevarnosti, ki najbolj grozi v t.i. sunitskem trikotniku, naj bi Iračani sami in ne Američani skrbeli za varnost med volitvami.
Suniti bodo bojkotirali volitve
Raziskava javnega mnenja, ki jo je po naročilu televizije Abu Dabi TV iz Združenih arabskih emiratov v Iraku izvedel ameriški inštitut Zogby International, je pokazala, da velika večina iraških sunitov - ti predstavljajo kakih 20 odstotkov celotnega iraškega prebivalstva - zavrača nedeljske volitve. Rezultati raziskave so pokazali, da se kar 76 odstotkov anketiranih sunitov volitev zagotovo ne bo udeležilo. Samo devet odstotkov jih je odgovorilo, da nameravajo svojo demokratično pravico do volitev izkoristiti. Nasprotno pa se namerava na volišča v nedeljo odpraviti kar 82 odstotkov iraških šiitov in 57 odstotkov iraških kurdov.
82 odstotkov sunitov in 69 odstotkov šiitov poleg tega meni, da bi se morala ameriška vojska iz Iraka umakniti nemudoma ali pa vsaj takoj po oblikovanju nove iraške vlade. Dobra polovica sunitov oborožene napade na tuje vojake v Iraku ocenjuje kot legitimne. Omenjena raziskava javnega mnenja je zajela 805 Iračanov z volilno pravico iz mest Bagdad, Karbala, Hila in Kirkuk, pa tudi iz provinc Dijala in Anbar.
Najvišja udeležba v Združenih arabskih emriratih
Predstavniki Mednarodne organizacije za migracije (IOM) s sedežem v Ženevi, ki organizira predčasne volitve za iraške državljane v tujini, so sporočili, da je v petek - prvi dan volitev v tujini - svoje glasove oddalo 84.429 Iračanov ali 30 odstotkov vseh, ki so se registrirali za volitve.
Največji odstotek so zabeležili v Združenih arabskih emiratih, kjer je v petek svoj glas oddalo kar 49 odstotkov - ali 6154 - registriranih iraških volivcev. Sicer imajo Iračani v tujini za oddajo svojih glasov tri dni časa, od petka pa do nedelje, volišča pa so odprta v skupno 14 državah. Volitve v samem Iraku bodo potekale v nedeljo.
V Jordaniji je v petek volilo skoraj 42 odstotkov registriranih Iračanov, v Iranu in Siriji pa dobrih 34 odstotkov. V Evropi je bila udeležba nekoliko slabša - na Švedskem 32-odstotna, na Danskem 31-odstotna, v Franciji 17,6-odstotna, v Veliki Britaniji pa 17,3-odstotna. V ZDA je na volišča prišlo 21,7 odstotkov registriranih iraških volivcev.
Bush iraške volitve označil kot prelomnico v zgodovini Iraka
Ameriški predsednik George Bush je nedeljske volitve v Iraku označil kot prelomnico v zgodovini te države. Bližajoče se volitve se mu zdijo kot mejnik na poti proti svobodi in v vojni proti terorizmu.
"Vendar pa se nasilje v Iraku tudi po volitvah ne bo končalo, zato bodo ZDA še naprej pomagale pri zagotavljanju varnosti v Iraku in usposabljanju iraških vojakov. Če bo napredovala svoboda, bodo namreč tudi ZDA bolj varne," je obenem poudaril Bush.
Z novo vlado svež veter v iraško gospodarstvo?
Po padcu režima Sadama Huseina pred skoraj dvema letoma se je Irak znašel v začaranem krogu, ki ga tvorita gospodarska kriza in nasilje. Kljub znatnemu znižanju iraškega dolga novembra lani in izdatni mednarodni pomoči iraško gospodarstvo še vedno ne okreva, kar je med drugim pripisati številnim napadom na tamkajšnjo infrastrukturo. V državi pričakujejo, da bo nova vlada prispevala k umiritvi razmer, gospodarstvo pa naj bi vendarle dobilo nov zagon.
Nova vlada naj bi sprejela nekatere nujne ukrepe, med drugim spodbudila priliv domačih in tujih investicij ter sprejela zakon o privatizaciji. Pričakovati je tudi bolj intenzivno spodbujanje proste trgovine in okrepitev zasebnega sektorja. Predvsem pa je treba najprej v državi zagotoviti mir, so si enotni strokovnjaki.
Terorizem kriv za slabe gospodarske razmere
Kot je pojasnil iraški finančni minister Adel Abdel Mahdi, je država izgubila sedem do osem milijard dolarjev na račun izvoza nafte, vse več sredstev je namenjenih zagotavljanju varnosti in obnovitvi v terorističnih napadih poškodovani infrastrukturi, poleg tega pa so potencialni vlagatelji precej prestrašeni. "Terorizem ima močan vpliv na naše gospodarstvo, predvsem na naftni sektor, ki je glavni motor gospodarstva," je poudaril Mahdi.
Odkar so ZDA napadle Irak, se država sooča tudi z visoko brezposelnostjo, saj se je število brezposelnih povzpelo na dva milijona, kar predstavlja 30 odstotkov tamkajšnje populacije. Kot ocenjuje Mednarodna organizacija za delo, bo znižanje stopnje brezposelnosti nedvomno prispevalo k miru in stabilizaciji razmer v državi.
