Tujina

Irak: Ukrajinci odhajajo

Kirkuk/Bagdad/Pariz, 13. 04. 2005 00.00 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 3 min
Avtor
STA/Reuters
Komentarji
0

Ukrajinski predsednik je podpisal dekret o umiku vojakov iz Iraka. zadnji ukrajinski vojak naj bi Irak zapustil konec letošnjega leta.

Ameriški vojaki so v povojnem Iraku vse bolj osamljeni
Ameriški vojaki so v povojnem Iraku vse bolj osamljeni FOTO: Reuters

Ukrajinski predsednik Viktor Juščenko je podpisal dekret, po katerem se bodo ukrajinski vojaki umaknili iz Iraka do konca tega leta. Svoje vojake, njih 1700, namerava do začetka leta 2006 iz Iraka umakniti tudi Poljska, vendar je poljski predsednik Aleksander Kwasniewski danes v Varšavi zatrdil, da Poljska kljub temu ostaja trden zaveznik ZDA.

Ukrajina je imela s 1650 vojaki peti največji vojaški kontingent v Iraku, novi ukrajinski predsednik Juščenko pa je takoj po nastopu položaja obljubil umik iz te zalivske države. Z dekretom, ki ga je podpisal danes, ukazuje svojim vojakom, da se do konca tega leta umaknejo iz Iraka, obenem pa poziva ukrajinsko vlado, da sestavi načrt "razvoja dolgoročnega sodelovanja med Ukrajino in Irakom".

Talabani računa na mednarodne sile

Ameriški obrambni podsekretar Douglas Feith, ki se mudi na obisku pri zvezi Nato v Bruslju, je medtem povedal, da bodo ZDA po napovedi poljskega umika iz Iraka naredile vse, da bi ohranile čim bolj trdno koalicijo v Iraku.

Novi iraški predsednik Džalal Talabani je za današnji francoski časnik Liberation ocenil, da bodo koalicijske sile v Iraku ostale vsaj do konca leta 2006, oziroma dokler iraške sile ne bodo sposobne same zagotavljati varnosti v državi.

"Ko se bo to zgodilo, jih bomo prosili, naj odidejo. Ne da bi postavljal rok, menim, da se to ne bo zgodilo pred koncem leta 2006," je dejal. Novi predsednik je tudi zanikal, da bi bila predsedniška funkcija v Iraku zgolj častna. Kot je pojasnil, predsednik zagotavlja suverenost države, je poveljnik vojske ter ima pravico nadzora nad ravnanjem vlade in pravico veta na vse njene odločitve, ki se mu zdijo nesprejemljive.

Američan prosi za življenje

Ameriško veleposlaništvo v Bagdadu je potrdilo, da so v ponedeljek ugrabili podjetnika, ki je bil zadolžen za rekonstrukcijski projekt. V zadnjem letu je bilo v Iraku ugrabljenih več kot 150 tujcev.

Arabska televizija Al Džazira je predvajala posnetek ugrabljenega Američana. Talec na posnetku poziva ZDA, naj umaknejo svoje sile iz Iraka in mu tako rešijo življenje.

Moški, najverjetneje podjetnik, ki je bil ugrabljen v ponedeljek, na videoposnetku drži svoj potni list, poleg njega pa stojijo zamaskirani uporniki. Al Džazira je poročala, da talec roti ameriško oblast, da prične odprte pogovore z iraškimi uporniki za njegovo življenje. Poleg tega talec še poziva, naj se ameriške sile kar najhitreje umaknejo iz Iraka.

Vidno živčen moški je sedel za mizo in bral izjavo. Ugrabitelji za njim so še neznani. Na posnetku namreč niso objavili niti njihovega imena niti niso pokazali zastave kot v prejšnjih videoposnetkih o ugrabitvah, da bi lahko ugotovili, za katero skupino gre.

Neuspešna odstranitev bombe

V eksploziji obcestne bombe v iraškem mestu Kirkuk, ki se nahaja približno 250 kilometrov severno od Bagdada, je umrlo devet ljudi, štirje so utrpeli hude poškodbe. Bombo je razneslo, ko so jo skušali deaktivirati nafti delavci. Vodja kirkuške policije je potrdil, da so bili vsi udeleženci v incidentu zaposleni pri vornostni službi nekega naftnega podjetja.

Gasilci gasijo ogenj po eksploziji bombe na cesti proti bagdadskemu letališču (Foto: Reuters)
Gasilci gasijo ogenj po eksploziji bombe na cesti proti bagdadskemu letališču (Foto: Reuters) FOTO: Reuters

Na cesti, ki vodi do bagdadskega letališča, pa je v trenutku, ko se je po njej peljal ameriški vojaški konvoj, eksplodiral avtomobil bomba. Hudo ranjeni so štirje civilisti. Ostale tri eksplozije so odjeknile v drugih delih mesta, ena blizu mednarodnega letališča v zahodnem Bagdadu.

Do nasilja je prišlo, ko je v Bagdad dopotoval namestnik ameriške državne sekretarke Robert Zoellick. Zoellick je v iraško prestolnico prispel dan potem, ko je tja nenapovedano dopotoval ameriški obrambni sekretar Donald Rumsfeld.

Neodvisni Kurdistan ne bi mogel preživeti

Talabani je še ocenil, da neodvisni Kurdistan ne bi mogel preživeti. Po njegovih besedah Kurdi kot vsi narodi želijo pravico do samoodločbe, vendar soočeni z realnostjo, razumejo, da to ni mogoče. "Če nas sosedi ne bi več napadli, temveč bi se zadovoljili z zaprtjem meja, neodvisni Kurdistan ne bi mogel preživeti," je še dejal novi iraški predsednik.

UI Vsebina ustvarjena brez generativne umetne inteligence.
  • 1
  • 2
  • 3
  • 4
  • 5
  • 6
  • 7
  • 8
  • 9
  • 10
  • 11
  • 12
  • 13
  • 14
  • 15
  • 16
  • 17
  • 18
  • 19
  • 20