Kot je pojasnil načelnik generalštaba združenih poveljstev ameriške vojske, general Richard Myers, je bilo letalo predator na nadzornem letu, ko ga je sestrelila iraška protiletalska obramba. Po navedbah ameriških predstavnikov, naj bi iraška zračna obramba od 8. novembra, ko je Varnostni svet ZN sprejel odločitev o novem inšpekcijskem režimu za nadzor nad orožjem, streljala na ameriška in britanska vojaška letala na območju prepovedi preletov kar 32-krat.
Inšpektorji preiskujejo sumljive objekte še naprej
Skupine inšpektorjev Združenih narodov v Iraku so se tudi danes odpravile na pregled sumljivih objektov, kjer bi lahko Irak skrival orožje za množično uničevanje. Skupina inšpektorjev, strokovnjakov za biološko orožje, pregledala tovarno mleka v prahu za otroke, ki leži v kraju Abu Garib, 20 kilometrov zahodno od Bagdada. Druga skupina inšpektorjev komisije za nadzor, verifikacije in inšpekcije (UNMOVIC) se je preverila kompleks družbe Al-Fao v predmestju Bagdada Al-Kremiat, ki ga je že obiskala v soboto. Ker gre za velik kompleks, ga je po navedbah iraškega vira potrebno obiskati večkrat.
Tretja skupina inšpektorjev, strokovnjakov za kemično orožje, pa si je ogledala center Ibn al-Ritar, ki se ukvarja predvsem s preiskavami za veterinarska zdravila. Tovarna je v lasti iraškega državnega podjetja Al-Razi in leži 18 kilometrov severno od Bagdada.
Vatikan odločno proti vojni v Iraku
V Vatikanu pa se je vodstvo rimskokatoliške cerkve ostro odzvalo na ameriško rožljanje z orožjem. Vatikanski državni tajnik za odnose z državami Jean-Louis Tauran je dejal, da nima nihče pravice enostransko in brez dogovora z Združenimi narodi prijeti za orožje. "Če bi bilo tako, bi se sesul celoten sistem mednarodnega uravnavanja problemov. Obstaja nevarnost, da bi zavladal zakon džungle," je v pogovoru za rimski časnik Corriere della Sera dejal Tauran.
Tauran še meni, da preventivna vojna ni predvidena v ustanovni listini Združenih narodov. "Potrebno je storiti vse, da ne bi prišlo do tega napada, o katerem se vedno več govori," je poudaril. Tudi papež Janez Pavel II. velja za ostrega nasprotnika vojne. Nedavno je na primer posvaril pred neskončno spiralo nasilnih dejanj in povračilnih ukrepov na Bližnjem vzhodu, že lani pa se je odločno postavil proti vojni v Afganistanu, kot tudi leta 1991 proti zalivski vojni.
Nemčija se ne bo vpletla v vojno
Nemška ministrica za razvojno pomoč Heidemarie Wieczorek-Zeul je danes kritizirala ameriško politiko do Iraka, medtem ko je nemški finanči minister Hans Eichel ponovil, da Nemčija ne bo finančno podprla morebitne vojne v Iraku. "Vojna ne sme biti nadaljevanje politike ali gospodarstva z drugimi sredstvi. S težavo gledam, kako se ameriška administracija pripravlja na vojno v Iraku ne glede na rezultate dela inšpektorjev Združenih narodov za nadzor orožja za množično uničevanje v Iraku," je za spletno izdajo nemškega časopisa Der Spiegel danes dejala Wieczorek-Zeulova.
ZDA še razmišljajo o mirni rešitvi spora
ZDA so iraško vabilo agentom CIE, naj v Iraku pomagajo inšpektorjem ZN, označile za trik in ga zavrnile. Kot je poudaril eden od predstavnikov Bele hiše, mora neobstoj orožja za množično uničevanje dokazati iraški predsednik Sadam Husein, ne pa ZDA.
Namestnik ameriškega obrambnega sekretarja Paul Wolfowitz pa je poudaril, da ZDA še vedno razmišljajo tudi o možnostih mirne rešitve iraške krize. V pismu, ki ga je objavil časnik Washington Post, je Wolfowitz poudaril, da ameriški predsednik George Bush še ni sprejel nobene odločitev o uporabi sile, da bi razorožili Irak. "Še vedno poskušamo ta cilje doseči z mirnimi sredstvi," je še zapisal Wolfowitz.
Sicer pa naj bi se Združeni narodi po poročanju britanskega časnika Times že pripravljali na napad na Irak. Iz ameriških diplomatskih krogov pa se je izvedelo, da so ZDA pozvale ZN, naj se pripravijo na morebitno humanitarno krizo v Iraku v primeru vojne. Glede na poročanje časnika, ki se sklicuje na interni dokument ZN, naj bi ZN že začeli zbirati živila za kakih 900.000 beguncev, prav tako pa naj bi ZN na tajnem srečanju sredi decembra v Ženevi kakih 10 držav donatork zaprosili za približno 37 milijonov evrov pomoči.
Moskva: Iraška deklaracija ne odgovarja na vsa vprašanja
Rusija meni, da iraško poročilo o oborožitvi, ki ga je Bagdad 7. decembra izročil Združenim narodom, ne odgovarja na vsa vprašanja, da pa morajo nanj odgovoriti inšpektorji ZN za razorožitev, je izjavil namestnika ruskega ministra za zunanje zadeve Georgij Mamedov. "Še so vprašanja, na katera je potrebno odgovoriti, a nihče ne pričakuje, da bi lahko en sam dokument odgovoril na vsa vprašanja, ki se postavljajo v zvezi z iraškim orožjem," je v pogovoru za dnevnik Vremja Novosti izjavil Mamedov.
Ruski zunanji minister Igor Ivanov je sicer v petek po srečanju z ameriškim kolegom Colinom Powellom v Washingtonu dejal, da Irak po mnenju Rusije ne krši resolucije Varnostnega sveta ZN 1441. "V iraškem poročilu o orožju ni ničesar, kar bi lahko označili za kršitev resolucije," je na novinarski konferenci po srečanju z ameriškim državnim sekretarjem Powellom dejal Ivanov.
Nemški finančni minister Eichel pa je včeraj izjavil, da Nemčija ne bo prispevala finančnih sredstev za morebitno vojaško operacijo proti Iraku.
Vojaška vaja v Katarju končana
Večina vojakov, ki so sodelovali na vojaških vajah v Katarju, je medtem zapustila to državo. Vajo, ki je potekala od 9. do 17. decembra, so zastavili kot splošno ponovitev napada na Irak, sodelovali pa so tudi britanski vojaki. Kot je sporočilo ameriško veleposlaništvo v Dohi, je v oporišču Al-Sajlija pri Dohi ostalo le še kakih deset vojakov, ki bodo skrbeli za opremo.
Britanski muslimani: vojna proti terorizmu je vojna proti muslimanom
Eden od vodilnih britanskih institutov za raziskave javnega mnenja je objavil rezultate ankete, ki so pokazali, da večina britanskih muslimanov meni, da je protiteroristična vojna vojna proti muslimanom. Na vprašanje, ali se strinjate s trditvijo ameriškega predsednika Busha in britanskega premiera Tonyja Blaira, da protiteroristična vojna ni vojna proti islamu, je 70 odstotkov vprašanih dejalo, da ne. Le 20 odstotkov vprašanih se je strinjalo s trditvijo, deset pa se jih ni izreklo o vprašanju.
Izrael v strahu pred iraškim napadom
Izraelski premier Ariel Šaron je prepričan, da bo v primeru ameriškega napada na Irak prva tarča iraških povračilnih ukrepov. Toda, kot je Šaron poudaril, se Izraelcem ni treba bati zaradi morebitnega napada na Izrael, saj naj bi se ta znal braniti. Medtem pa se je izraelski zunanji minister Benjamin Netanjahu na delovnem obisku danes v Moskvi zavzel za množično cepljenje izraelskega prebivalstva kot preventiven ukrep v primeru uporabe biološkega orožja med morebitno vojno v Iraku.
Izraelska vlada in vojaške oblasti so doslej že večkrat pojasnile, da načrtujejo protinapad na Irak zgolj v primeru iraškega napada z orožjem za množično uničenje.
Izraelski časnik Maariv pa je v današnji izdaji poročal, da naj bi izraelska vojska že določila cilje v primeru povračilnih ukrepov proti Iraku. Vodja generalštaba Moše Jalon naj bi namreč ukazal vojski, naj do konca leta zaključi vse načrte za civilno in vojaško obrambo Izraela.
