"Namesto, da bi iskali tako imenovano orožje za množično uničevanje in bi z odkritji na laž postavili trditve lažnivcev, se inšpektorji bolj zanimajo za delo iraških znanstvenikov in predvsem zbirajo informacije o legitimni vojaški industriji," je Husein dejal v svojem televizijskem nagovoru ob dnevu oboroženih sil. "To je povsem ali v večini obveščevalno delo", je dodal. Sadam Husein ni povedal, ali te obtožbe pomenijo, da bo Bagdad prenehal sodelovati z inšpektorji.
Po njegovih besedah ni stvari, ki bi sovražnika lahko bolj dotolkla kot pripravljenost ljudstva, da se upre dodatni agresiji, ki se sicer na Irak z letalskimi napadi izvaja vsak dan. Pripravljeni smo na vse, pravi Husein.
Iraški voditelj je zatrdil, da bo Irak iz vojne z ZDA izšel kot zmagovalec, Američani pa bodo sramotno poraženi. Cilj ZDA je po njegovem zasedba celotnega Perzijskega zaliva in naravnih bogastev na območju, kar so, kot je dejal Sadam Husein, ameriške sanje vse od 70-ih let prejšnjega stoletja. Poleg tega skuša "sovražnik" z napadom na Irak odvrniti pozornost od problemov, s katerimi se sooča doma. "Sovražnik želi prikriti krhkost svojega varnostnega aparata v luči dogodkov 11. septembra, dejstvo, da je ameriško gospodarsko na pol propadlo, in neuspeh politike v Afganistanu", je v govoru dejal Husein.
K solidarnosti z Irakom je Sadam Husein, ki je v govoru ob 82. obletnici ustanovitve iraških oboroženih sil omenil tudi palestinsko vprašanje, pozval vse arabske narode.
Inšpektorji zavračajo obtožbe
Tiskovni predstavnik inšpektorjev Združenih narodov za nadzor nad iraškim orožjem za množično uničevanje Hiro Ueki je zavrnil obtožbe, ki jih je na račun inšpektorjev izrekel iraški predsednik Sadam Husein. Ueki je poudaril, da inšpektorji niso vohuni in da svoje delo opravljajo profesionalno in objektivno.
Inšpektorji ZN za nadzor orožja v Iraku pa so danes pregledali najmanj tri sumljive objekte. Ena ekipa se je odpravila v raziskovalni center Ibn al-Bitar, kakih 10 kilometrov severno od Bagdada, ki so ga inšpektorji decembra obiskali že najmanj dvakrat. Druga skupina inšpektorjev je pregledala nekdanji center za jedrske raziskave Al-Tuvajta, kakih 20 kilometrov južno od Bagdada, tretja pa tovarno insekticidov Al-Faludža, zahodno od Bagdada.
London povezuje Bagdad in Pjongjang z Al Kaido
Britanska vlada je prvič povezala Irak z mednarodno teroristično mrežo Al Kaida. Britanski zunanji minister Jack Straw je v Londonu ob začetku sestanka s skoraj vsemi britanskimi veleposlaniki po svetu namreč izjavil, da sta državi kot Irak in Severna Koreja "najverjetnejša" dobavitelja orožja za množično uničevanje. Straw je pred kakih 150 veleposlaniki tudi povedal, da bodo teroristične mreže, kot je Al Kaida, zagotovo tudi uporabile vse orožje za množično uničevanje, ki ga imajo na voljo.
Straw je tudi dejal, da je najpomembnejša naloga britanske zunanje politike v prihodnjih desetih letih uničiti mednarodne teroristične skupine in "zločinskim državam" preprečiti, da bi še naprej razprečevale orožje za množično uničevanje. Pri tem je menil, da so za teroristične organizacije, kot je Al Kaida, najverjetnejši viri za tehnologijo in know how "zločinski režimi". To je razlog, zakaj sta terorizem in zločinski režimi dve strani iste medalje. Razorožitev Iraka - če bo dosežena z mirnimi ali nasilnimi sredstvi - je odločilna za to, da se bo svet zmožen izogniti grožnji z orožjem za množično uničevanje, je dodal Straw. Sicer pa je Straw ocenil, da se je verjetnost napada na Irak zmanjšala.
Številni britanski veleposlaniki pa imajo po poročanju britanskega tiska velike pomisleke v zvezi s trdo protiiraško usmerjenostjo britanskega premiera Tonyja Blaira in ameriškega predsednika Georgea Busha. Britanski tisk je tako poročal, da naj bi vojna proti Iraku po mnenju nekaterih veleposlanikov le še okrepila sovraštvo arabsko-muslimanskega sveta do Zahoda in povečala nevarnost terorističnih napadov.
Načrti Bele hiše
Ameriški tisk piše, da Bela hiša dokončuje načrte za upravo v Iraku po padcu režima Sadama Huseina. Kot piše New York Times, naj bi bila ameriška vojska v državi nameščena vsaj 18 mescev po odstranitvi Sadama Huseina, da bi zagotovili ohranitev celovitosti države.
Državo naj bi začasno vodil civilni predstavnik, ki bi ga lahko imenovala OZN. Načrt predvideva tudi hitro zasedbo iraških naftnih polj, še piše časnik.
Na Madžarskem začeli uriti iraško opozicijo
Na Madžarsko pa je medtem prispela prva skupina ameriških inštruktorjev, ki bodo v oporišču Taszar urili kakih 3000 nasprotnikov iraškega režima. Madžarsko obrambno ministrstvo je sporočilo, da je v vojaško oporišče na jugu Madžarske danes s civilnim letalom prispela skupina kakih 30 ameriških strokovnjakov za logistiko, ki bo pripravila oporišče.
Predstavnik ministrstva Istvan Bocskai je povedal, da bodo nove skupine ameriških inštruktorjev prispele z vojaškimi letali. V skladu z dogovorom med ZDA in Madžarsko bodo ameriški inštruktorji izobraževali kakih 3000 Iračanov, ki živijo v izgnanstvu in ki naj bi ameriškim vojakom v primeru vojne v Iraku služili za tolmače, sodelovali v človekoljubnih in drugih akcijah.
Jordanija in Turčija proti vojni
Vojna proti Iraku bi negativno vplivala na stabilnost in varnost na Bližnjem vzhodu ter bi povečala trpljenje iraškega ljudstva, sta se v Amanu danes strinjala premiera Turčije in Jordanije, Abdulah Guel in Ali Abdul-Ragheb. V skupni izjavi sta premiera zapisala, da sta globoko zaskrbljena zaradi posledic, ki bi jih imela ameriška operacija proti Iraku.
Jordanija tako kot večina arabskih držav nasprotuje napadu na Irak. Jordanija je sicer zaveznica ZDA, vendar pa ima tudi tesne poslovne stike z Bagdadom. Blagovna menjava z Irakom je lani dosegla 700 milijonov ameriških dolarjev. Jordanija tudi dnevno dobiva nafto iz Iraka.
Turčija, ki je prav tako zaveznica ZDA, je pod pritiskom Washingtona, da naj mu dovoli uporabo svojih oporišč za vojaško operacijo proti Iraku. Vendar pa so protivojna čustva v Turčiji zelo močna. Turška vlada je sporočila, da bo odločitev o namestitvi ameriških sil na turškem ozemlju sprejela po objavi poročila inšpektorjev ZN konec januarja. Turški zunanji minister Yasar Yakis je danes dejal, da je malo verjetno, da bi turški parlament dovolil namestitev ameriških enot za primer vojne proti Iraku. Ob tem ni izključil možnosti namestitve sil v manjšem obsegu.
