Iraški podpredsednik Taha Yassin Ramadan je po pogovoru z jordanskim kraljem Abdullahom v Amanu vse Arabce pozval, naj "napadejo materialne in človeške interese sovražnika povsod, kjer naletijo nanje".
Ramadan je vse Arabce pozval, naj se "zoperstavijo agresiji in agresorjem". "Ne pozivamo le Iračanov, temveč vse Arabce, da napadejo interese agresorja. Irak in Arabci imajo legitimno pravico, da se z vsemi razpoložljivimi sredstvi branijo proti agresiji," je bil odločen Ramadan.
Sicer pa je iraška vlada glede ugotovitev, da bi Irak lahko v kratkem razvil atomsko bombo, poudarila, da študija Mednarodnega inštituta za strateške študije (IISS) vsebuje "netočne obtožbe", ki naj bi služile kot izgovor za agresijo. "To so lažni izgovori, netočne obtožbe, s katerimi se opravičujejo namere agresorjev proti naši državi," je navedbe inštituta zavrnil iraški zunanji minister Nadži Sabri.
Blair še ostreje za posredovanje v Iraku
Britanski premier Tony Blair je svojo pripravljenost na vojaško posredovanje proti Iraku na govoru kongresu sindikatov v Blackpoolu na zahodu Anglije še okrepil. "Ne želim imeti na vesti, da smo grožnjo poznali, videli, kako se približuje, pa ničesar storili, da bi jo preprečili," je poudaril Blair, medtem ko so se nekateri udeleženci kongresa pred tem jasno izrekli proti vojaškemu posegu v Irak.
11. september se ne sme več pripetiti, kajti če se ne bo sedaj ukrepalo proti "mednarodnemu razbojniku" Sadamu Huseinu, se bo to maščevalo - morda ne letos ali prihodnje leto, a nekoč zagotovo, meni britanski premier. Ničesar storiti bi bilo skrajno neodgovorno, saj je "režim Sadama Huseina, odkar talibanov ni več, nedvomno najslabši na svetu", je poudaril Blair.
Britanski premier se sicer ni izrekel za takojšnjo vojaško posredovanje, temveč je pustil prostor še za zadnjo diplomatsko pobudo. Menim, da je prav, da se glede Združenih narodov s Huseinom še enkrat pogovorimo.
Od začetka pa mora biti jasno, da bo vojaško posredovanje zagotovo sledilo, če Irak ne bo spoštoval zahtev ZN. Diplomacija je sicer pomembna, a je pri diktatorjih pogosto uspešna le, če jo spremlja vojaška grožnja. Sadama Huseina je označil kot mednarodnega odpadnika in dodal, da se mora zavajanje Združenih narodov končati. "Husein se mora zavedati, da za diplomatskimi pritiski stoji tudi možnost vojaške akcije," je povedal Blair.
Prodi in Schröder najprej za diplomacijo
Predsednik Evropske komisije Romano Prodi je ZDA pozval, naj ne napadajo Iraka brez predhodne odobritve Varnostnega sveta ZN. V primeru samovoljnega posredovanja ZDA v Iraku se bodo ZDA znašle v nevarnosti, da izgubijo zaveznice. "Bojim se, da bi se v tem primeru razkrojila svetovna koalicija proti terorizmu," je poudarja Prodi. "To združenje je največja pridobitev po 11. septembru in jedro ameriške diplomacije," je še dejal predsednik Evropske komisije.
Za mednarodni pritisk na Irak, s katerim bi dosegli vrnitev inšpektorjev ZN za razoroževanje, pa se je znova izrekel nemški kancler Gerhard Schröder. Vrnitev inšpektorjev lahko dosežemo z "ekonomskim, diplomatskim in političnim pritiskom", je še dejal kancler. Njegov "ne" proti vojaškemu posredovanju pa velja "neodvisno od odločitve Evropske unije," je še poudaril Schröder.
Po besedah tiskovnega predstavnika ameriškega State Departmenta Richarda Boucherja naj bi Irak že od umika inšpektorjev ZN pred štirimi leti nadaljeval z dograjevanjem svojih sposobnosti za napad s takšnim orožjem.
Vodja inšpektorjev ZN za razoroževanje, Hans Blix, je medtem vse vlade zaprosil, naj njegovi Komisiji za nadzor, preverjanje in inšpekcijo (UNMOVIC) dajo na razpolago vse podatke, ki jih imajo o iraških prizadevanjih za oboroževanje.
Irak bi lahko v kratkem izdelal jedrsko bombo
Richard Butler, ki je do izgona iz Iraka vodil misijo ZN za razoroževanje, pa je prepričan, da bi bil Irak lahko sposoben v naslednjih šestih mesecih izdelati jedrsko bombo, če bo imel na ruskem črnem trgu še naprej dostop do jedrskega materiala.
Butler je dodal, da ima iraški voditelj nedvomno vezi s terorističnimi organizacijami in da predstavlja grožnjo v regiji, saj je umoril svoje lastno ljudstvo, da bi razvil kemično orožje.
Britanski časnik Financial Times, ki se sklicuje na v ponedeljek objavljene ugotovitve Mednarodnega inštituta za strateške študije, pa medtem poziva k zmernosti in opozarja, da bi Irak za razvoj jedrskega orožja potreboval še kar nekaj let, vendar le, če bi imel dostop do tujih materialov in opreme, medtem ko bi biološko orožje lahko razvil v nekaj tednih.
Po mnenju IISS bi Irak, če bi lahko dobil dovolj jedrskega materiala iz tujih virov, lahko razvil jedrsko orožje v kratkem, morda celo v nekaj mesecih. Vendar pa doslej ni podatkov o nobeni državi ali skupini, ki bi na črnem trgu kupila velike količine jedrskega materiala, opozarja britanski časnik. Jedrsko bombo je moč narediti le z jedrskim materialom - plutonijem ali obogatenim uranom. Irak prvega ne more proizvajati, slednjega pa bi lahko, vendar le z ogromnimi zmogljivostmi, ki bi jih zaznale tuje obveščevalne službe.
Poleg tega pa poročilo IISS še ugotavlja, da je iraška sposobnost izdelati orožje za množično uničenje "bistveno zmanjšana" v primerjavi z obdobjem pred zalivsko vojno leta 1991. Država je namreč odtlej doživela obsežna ameriška bombardiranja ter uničenje orožja in opreme s strani mednarodnih inšpektorjev za razoroževanje.
Po ugotovitvah IISS bi iraški voditelj Sadam Husein v primeru, da ga ne bi nadzorovali, lahko počasi nadaljeval vnovično graditev tovrstnih sposobnosti in tudi dosegel svoj cilj. Če pa bi izbruhnila vojna, bi Irak zelo verjetno uporabil svoje kemično in biološko orožje ali pa bi takšno orožje poslal v mesta v Izraelu, Kuvajtu, Savdski Arabiji, Turčiji ali Iranu.
Izrael bo na iraški napad odgovoril
Medtem je izraelski predsednik Moše Kacav izrazil bojazen, da bo Bagdad ob ameriškem napadu z raketami napadel Izrael. Prepričan je, da bo Izrael v tem primeru napad vrnil, je za izraelski vojaški radio dejal Kacav. "Menimo, da nas bo Irak poskusil napasti, in zagotovo vem, da je država Izrael na to pripravljena. Izrael tokrat "ne bo križemrok opazoval", kako ga bodo obstreljevali z raketami, je še dejal izraelski predsednik.
Med Zalivsko vojno leta 1991 je Irak na Izrael izstrelil 41 raket, od katerih jih je 39 zadelo izraelsko ozemlje. Raketiranje je povzročilo zgolj materialno škodo, Tel Aviv pa se pod pritiskom Washingtona na napad ni odzval.
