Varnostni svet ZN je na odprti seji poslušal novega iraškega zunanjega ministra Hošjara Zebarija, ki je podprl popravljeni osnutek resolucije, ki so ga v začetku tedna predlagali Američani in Britanci, čeprav je obenem predlagal nekaj amandmajev, ki pa jih ne bo težko sprejeti.
Njegov nastop je zadovoljil ZDA in Veliko Britanijo ter malo v zadrego spravil Francijo, Nemčijo, Kitajsko in Rusijo, ki v resoluciji zahtevajo celo več kot nova začasna iraška vlada. Države, ki so pred letom dni najbolj nasprotovale vojni proti Iraku, še vedno ne kažejo prave volje za hitro potrditev politične zmage ameriškega predsednika Georgea Busha. Njihovi veleposlaniki pri ZN so tako zahtevali, da resolucija določi natančen datum umika tujih sil iz Iraka.
V osnutku resolucije piše, da se bodo tuje enote umaknile po koncu političnega procesa tranzicije, kar naj bi se glede na načrt zgodilo konec leta 2005, ko bi zaprisegla prva prava vlada, izvoljena na podlagi nove ustave, ki bi jo Iračani jeseni leta 2005 potrdili na referendumu. Januarja 2005 bi začasno vlado nadomestila prehodna vlada, ki bi jo sestavila izvoljena prehodna skupščina in ta vlada bi imela glede na osnutek resolucije že pooblastila, da morebiti zahteva umik tujih sil iz Iraka.
Zaskrbljenost nasprotnic vojne je sicer nepotrebna, saj je Zebari sam dejal, da je prisotnost tujih vojaških enot v državi bolj v interesu Iraka, kot pa držav, ki imajo tam svoje vojake. "Menim, da bi prezgodnji odhod mednarodnih sil lahko povzročil pravi kaos, lahko pa bi prišlo celo do državljanske vojne," je dejal Zebari. V primeru državljanske vojne bi si teroristi lahko utrdili položaj za nove napade v Iraku in po svetu. Je pa Zebari poudaril, da bi iraški voditelji morali določiti, kdaj naj mednarodne sile zapustijo Irak. "Menim, da bomo te sile še nekaj časa potrebovali, vendar pa tega kot suverena vlada ne bomo mogli koristiti v nedogled," je povedal Zebari.
Resolucija kljub vsemu potrebna manjših popravkov
Zebari pa je kljub temu naštel nekaj predlogov za spremembo osnutka resolucije. Poudaril je, da mora nova resolucija jasno presekati dediščino prejšnjih, ki so legitimizirale okupacijo. S tem bi teroristom in protidemokratičnim silam vzeli utemeljitev za nadaljevanje nasilja. Resolucija naj podpre resničen in celovit prenos oblasti 30. junija, kar pomeni, da mora iraška vlada dobiti polno avtoriteto za vodenje domačih zadev. Irak mora dobiti poln nadzor nad svojimi viri in premoženjem.
Ameriški veleposlanik v VS John Negroponte, ki se po 30. juniju seli v Irak je menil, da resolucija potrebuje le še malce dodelave. ZDA in Velika Britanija pričakujeta, da bo resolucija sprejeta prihodnji teden, potem ko bo VS še od posebnega odposlanca ZN Lahdarja Brahimija slišal prošnjo za podporo nadaljevanju tranzicije, čeprav ta tudi po Zebarijevih besedah ni popolna.
Rusija bi skupaj s Francijo in Nemčijo sicer še malce zavlačevala in veleposlanik Aleksander Konuzin je dejal, da bi morali priti v New York še drugi iraški voditelji in povedati svoje mnenje. Kljub temu pa diplomati na ZN ocenjujejo, da dolgega zavlačevanja ne bo, ker se sedaj več ne da zanikati, da resolucijo potrebuje in zahteva nova iraška vlada. Začasno vlado je previdno podprl tudi vplivni šiitski klerik ajatola Ali al Sistani, ki je dejal, naj vlada od VS zahteva polno suverenost, vendar tudi on ni šel v podrobnosti.
V Iraku še vedno ni miru
Iraški uporniki so v noči na petek napadli policijsko postajo v bagdadski četrti Sadr City, pri čemer so bili ranjeni trije ameriški vojaki, ubit pa je bil en upornik. Ta šiitska četrt je prizorišče pogostih spopadov med ameriškimi vojaki in pripadniki milice skrajnega šiitskega voditelja Moktade al Sadra. Po četrtkovem srečanju al Sadra s šiitskimi voditelji pa je iraška policija prevzela nadzor nad mestoma Nadžaf in Kufa.
