V predmestju Samare na severu Iraka so v torek zvečer izbruhnili hudi spopadi. Uporniki naj bi proti položajem ameriške vojske streljali tudi z minometi in ostalim orožjem, Američani pa so za okrepitve poklicali tudi letalsko podporo.
Kot je sporočil predstavnik ameriške vojske, je bil v noči na sredo v Bagdadu ubit en ameriški vojak, še šest pa jih je bilo ranjenih. Bili so žrtev eksplozije obcestne mine. Umrli vojak je bil že 900. ameriški vojak, ki je padel v Iraku od začetka vojne marca lani. Po podatkih s seznama ameriškega obrambnega ministrstva naj bi 667 vojakov umrlo v spopadih, 234 primerov smrti med ameriškimi vojaki pa je posledica drugih vzrokov.
Medtem sta bila v dveh ločenih incidentih na zahodu države ubita še dva ameriška vojaka, na severu države v bližini Kirkuka pa je v raketnem napadu umrl iraški policist. Še dva policista pa sta bila ranjena v bližini Bakube, ko je njuno vozilo zapeljalo na obcestno mino.
Filipini trdno v boju proti terorizmu
Filipinski tovornjakar, ki je bil dobra dva tedna talec iraških upornikov, je medtem že na poti domov k ženi in svojim osmim otrokom. Skrajneži so 46-letnega Angela dela Cruza izpustili v torek, potem ko so Filipini izpolnili njihov ultimat in iz Iraka predčasno umaknili vseh svojih 51 vojakov, ki so bili tam sicer na humanitarni misiji.
Filipini so sicer danes poudarili svojo močno zavezanost globalnemu boju proti terorizmu, da bi pomirili zaveznike, ki so se kritično odzvali na njihov umik iz Iraka. "Ohranili bomo naše trdo stališče proti terorizmu ne glede na ta osamljeni dogodek," je dejal tiskovni predstavnik filipinske predsednice Glorie Macapagal Arroyo, Ignacio Bunye. "ZDA imamo za našega velikega brata na področju varnosti. Naše dolgoletne in zrele vezi z ZDA bodo preživele to krizo s talcem," je še dodal Bunye.
Domnevno evropska izpostava Al Kaide grozi
Doslej neznana skupina, ki se je poimenovala Al Kaida v Evropi, je danes preko interneta zagrozila Bolgariji in Poljski "s smrtonosnimi napadi", v kolikor ne bosta umaknili svojih sil iz Iraka. Avtentičnost sporočila sicer še preverjajo, toda tako Bolgarija kot Poljska sta že zagotovili, da ostaja trdni glede prisotnosti svojih vojakov v Iraku.
Bolgarija in Poljska bosta "plačali ceno", tako kot so jo ZDA in Španija, grozi skupina, ki naj bi predstavljala evropsko izpostavo mednarodne teroristične mreže Al Kaida Osame bin Ladna. Skupina je opozorila predvsem na posledice napadov 11. septembra 2001 v ZDA in 11. marca letos v Madridu. "Križarsko bolgarsko vlado, ki se je povezala z Američani, in bolgarski narod zadnjič opozarjamo, naj umaknejo bolgarske sile iz Iraka, ali pa bomo Bolgarijo spremenili v mlako krvi," grozijo teroristi.
Podobno so zagrozili tudi Poljski. Sporočilo naj bi bilo namenjeno poljskemu obrambnemu ministru Mareku Belki osebno: "Umakni svoje čete iz Iraka, ali pa boš poslušal zvoke eksplozij, ki bodo zadele tvojo državo v trenutkih, ki jih bomo mi izbrali".
Neznana skupina grozi z obglavljenjem šestih talcev
Doslej neznana iraška militantna skupina, 'Črne zastave', grozi z obglavljenjem šestih talcev iz Indije, kenije in Egipta, če se neko kuvajtsko podjetje, za katerega delajo ugrabljeni, ne umakne iz Iraka. Na posnetku, ki ga je objavila dubajska televizija Al Arabiya, maskirani moški razglaša, da je skupina ugrabila dva Kenijca, tri Indijce in enega Egipčana in da bodo vsake tri dni obglavili po enega talca, če kuvajtsko podjetje ne bo izpolnilo njihovih zahtev.
Srečanje sosednjih držav Iraka
Na današnjem prvem srečanju predstavnikov iraških sosed, odkar so Iračani konec junija prevzeli suverenost v lastni državi, je začasna iraška vlada zahtevala izmenjavo obveščevalnih podatkov s sosedami. S tem naj bi Irak poskušal preprečiti vdore tujih teroristov in trgovanje z orožjem.
Srečanja se udeležujejo predstavniki Turčije, Jordanije, Savdske Arabije, Kuvajta in Sirije, pa tudi Egipta kot gostiteljice, saj Egipt ne meji na Irak. V imenu Iraka se srečanja udeležuje iraški zunanji minister Hošjar Zebari, ki je ob začetku poudaril, da besede ne zadostujejo več. Kot je dejal, ima njegova vlada natančne predstave o tem, kako bi iraške sosede lahko pomagale. Predvsem bi morale biti bolj dejavne pri varovanju skupnih mej, je povedal. Bagdad očita predvsem Siriji in Iranu, da ne ustavljata teroristov na poti v Irak, vendar pa ti državi to zanikata.
Kot se je izvedelo iz diplomatskih krogov, je na srečanju v Kairu prišlo do spora, ko je Sirija zahtevala skupno izjavo o domnevni izraelski prisotnosti v Iraku po padcu režima iraškega predsednika Sadama Huseina. To sta Irak in Turčija odločno zavrnila.
Prvo srečanje sosed Iraka je bilo pred ameriško-britanskim napadom na Irak, januarja lani v Carigradu, sledila pa so še srečanja v Rijadu, Teheranu, Damasku in Kuvajtu.
