IQ: Nemci prvi, Srbi zadnji

Inteligenčni kvocient se v območju normalnega giblje med 85 in 115, najbolj inteligentni posamezniki pa lahko dosežejo IQ 145. S povprečnim inteligenčnim količnikom 107 so Nemci skupaj z Nizozemci na prvem mestu, takoj za njimi so Poljaki (106), sledijo Švedi (104) in Italijani (102). Britanci so z IQ -100 zaostali za vodilno skupino, v vsakem primeru pa so, tako ugotavlja raziskava, pametnejši kot Francozi (94). Na zadnjih mestih po izmerjeni povprečni inteligenci so se znašli Romuni, Turki in Srbi.

Profesor Richard Lynn s severnoirske Univerze v Ulstru, ki je lestvico objavil, ima o vzrokih za različne uvrstitve evropskih narodov, vključenih v raziskavo povprečne inteligentnosti, nenavadno razlago. Po njegovem mnenju so bile klimatske razmere v severni in srednji Evropi glavni razlog za nastanek razlik v IQ: nizke temperature naj bi bile odločilni dejavnik za večji volumen možganov. Povprečna velikost možganov v severni in srednji Evropi je 1,320cc, medtem kot je v jugovzhodni Evropi 1,312cc.

Mesna prehrana za večji IQ

"Prvotni ljudje v severnem podnebnem pasu so morali preživeti mrzle zime, ko rastlinske prehrane ni bilo na voljo, zato so morali loviti večjo divjad," je povedal Lynn za londonski Times. Hrana predstavlja največji zunanji vpliv na inteligenčni količnik, ljudje v jugovzhodni Evropi pa so imeli na voljo hrano, ki je bila v manjši meri mesna, s tem pa naj bi zaužili manj proteinov, mineralov in vitaminov. "Ti so pomembni za razvoj možganov," pravi Lynn.

Nesrečni Škoti

Za dejstvo, da imajo Škoti, ki živijo daleč na severu Evrope, povprečni IQ komaj 97, ima profesor pripravljen odgovor: skozi stoletja naj bi se pametnejši prebivalci Škotske preseljevali v glavno mesto Združenega kraljestva. V Londonu so namreč izmerili srednji IQ 102, kar je več kot je povprečje za celo Anglijo. Ko so se naselili v glavnem mestu, so prišleki spočeli otroke in s tem naj bi predali svojo inteligenčno "dediščino" kasnejšim generacijam.

Tudi za zgodovinske vojaške zmage Britancev nad Francozi ima Lynn razlago v zakonitosti, da zmaguje tisti vojaški tabor, ki premore višji IQ. To pravilo pa naj ne bi veljalo tedaj, ko je eden od vojskujočih se taborov številčno bistveno šibkejši - kot je bil primer Nemcev v drugi svetovni vojni.

Ima Lynn prav?

Lynn je v lanskem letu že poskrbel za publiciteto, ko je v svoji študiji pripisal moškim za pet točk višji povprečni IQ kot ženskam. V svojih preteklih raziskavah je ugotavljal, da imajo ljudje v Vzhodni Aziji višji povprečni IQ kot Evropejci, podsaharski Afričani pa imajo nižjega kot Afroameričani. Njegova teorija o pomenu velikosti možganov pa še zdaleč ni edina: znanstveniki so razvili celo vrsto razlag o vzrokih za sedanjo velikost možganov pri ljudeh.

Nekateri znanstveniki tako pripisujejo pomen rasti možganov v izboljšanju miselnih sposobnosti, zaradi česar so se lahko človekovi predniki v svoje okolju bolje uveljavili - tako so se lažje izognili napadom roparskih živali, več uspeha pa so imeli tudi pri skupnem lovu na večjo divjad.

Večji možgani kot pisano perje?

Druga skupina znanstvenikov v nasprotju z njimi meni, da višje razvita inteligentnost v živalskem svetu ne zagotavlja večje možnosti preživetja. Trdijo, da so prvotni ljudje na določeni razvojni stopnji evolucije imeli dovolj hrane, zaradi česar so si šele lahko "privoščili" tako energetsko potraten organ kot so možgani. Volumen možganov doseže svojo velikost v trenutku, ko mati odstavi otroka s prsi, kako veliki pa bodo možgani, pa naj bi bilo po njihovi razlagi odvisno predvsem od materine prehrane.

V nasprotju z obema skupinama pa nekateri znanstveniki verjamejo, da imajo večji možgani podobno vlogo kot pisano perje pri ptičih: služili naj bi predvsem temu, da pritegnejo pozornost nasprotnega spola, zaradi česar naj bi imeli posamezni samci prednost pri parjenju.