Invazija glavonožcev: 'plavajočo' hobotnico privabil topli Jadran

Jadransko morje so preplavile izjemno redke hobotnice, ki vso svoje življenje preživijo, brez da bi se spustile na morsko dno – neprestano se premikajo z vodnim tokom. Pero Ugarković, sodelavec hrvaškega Inštituta za oceanografijo in ribištvo, je za 24sata.hr dejal, da gre za "senzacionalen fenomen", da so se pojavile na tako majhnem območju v tako velikem številu.

Med otoki Hvar, Brač in Šolta so opazili pravo invazijo "plavajoče" hobotnice Tremoctopus violaceus, ki je izredno redka vrsta. "Tu in tam se pojavi v Jadranskem morju, recimo, da jo enkrat na deset let nekdo opazi, ujame ali posname," podatek o redkosti te hobotnice podkrepi Ugarković. A letošnji hidrografski pogoji so jo privabili v Jadransko morje. Italijanski znanstvenik, ki je podoben pojav preučeval leta 1936, je invazijo te hobotnice povezal z zelo hitrim segrevanjem zgornje plasti morja, in sicer nad temperaturo 25 stopinj Celzija. Leto 1936 je tudi zadnj primer tako številnega pojava tega glavonožca – glede na to, da so letos pogoji v morju podobni, kot tistega leta, teorija italijanskega znanstvenika najverjetneje drži.

Naglo segrevanje zgornje plasti morja je samo eden izmed razlogov za pojav plavajoče hobotnice, hrvaški znanstveniki pa bodo drugim razlogom na tem primeru poskušali dokopati do dna.

Ugarković je dodal, da se hobotnice pojavljajo precej blizu obale, a da niso nevarne za ljudi. Razen v zelo redkem primeru. "Obstaja izredno nevarna meduza, imenovana portugalska ladjica (Physalia physalis). Male hobotnice, velike do 7 centimetrov, ji lahko ’ukradejo’ lovke z ožigalkami in jih uporabijo za lastno obrambo," razloži Ugarković.

A to je malo verjetno v Jadranskem morju, saj so portugalske ladjice v tem morju izredno redke, plavajoče hobotnice pa so večje od 7 centimetrov. V Jadranskem morju obstajata dve vrsti plavajočih hobotnic – Oythoe Tuberculata in Argonauta argo – ki sta zelo redki, v zadnjem času pa jih videvajo več in več. Vse druge hobotnice živijo na morskem dnu in plavajo samo na kratke razdalje, po navadi takrat, ko se želijo umakniti pred napadalcem. Poudaril je, da se Tremoctopus violaceus hrani kot ostali glavonožci – lovi ribe, rakce, mehkužce in druge, manjše hobotnice. Medtem pa je ta hobotnica tarča večjih rib, med drugim je to priljubljen obrok za tune in mečarice. "V raziskavi v Sredozemlju, ki je potekala leta 2015, smo v želodcih tun in mečaric odkrili to vrsto. Očitno ribe bolje vedo, kje jih najti, kot pa mi," je dejal Ugarković, ki je pozval kogarkoli, ki bi naletel na to redko hobotnico, da jim to sporoči.