Inšpektorji lahko kadar koli jemljejo vzorce zraka, vode in prsti

Po mnenju slovenskega strokovnjaka za jedrsko varnost Miroslava Gregoriča je dogovor o iranskem jedrskem programu izreden uspeh pogajalcev. Presenečen je, ker je Iran pristal na ostre pogoje in izredno stroge omejitve ter nadzor, ki po njegovi oceni nikakor ne omogočajo, da bi Iran lahko razvijal jedrsko orožje. "Mislim, da bo imela iranska pogajalska ekipa težave prodati to zadevo iranskim verskim voditeljem in parlamentu."

Zakaj je Iran bil pripravljen pristati na tovrstne stroge pogoje in omejitve, ni ugibal. Dejal pa je, da so bila pogajanja dolga in morda je Iran tudi navezal stike z Američani, s katerimi so se na nižjih nivojih tajno pogajali več let. Sedaj upa, da so dosegli neko zaupanje, ki se bo odrazilo na normalizaciji odnosov drugje, na primer v mednarodni trgovini. Kot je še pojasnil, je Iran pristal, da bo za 10 ali 15 let zmanjšal število centrifug in se obvezal, da bo razstavil vse novejše, sodobnejše centrifuge.

Pri obogatitvi urana se je omejil na tako zelo nizko raven, ki je recimo slovenska nuklearka ne bi mogla uporabiti za gorivo. Prav tako je Teheran pristal, da ne bo nič delal v podzemne obratu Fordo in da bo zamrznil tam vso tehnologijo za 15 let. Zelo močna zaveza je tudi, da se zavedno odpoveduje reprocesiranju, kar pomeni, da nima pogojev, da bi kadar koli razvijal jedrsko orožje na osnovi plutonija. Obveljale naj bi tudi omejitve za težko vodo, zanimivo pa je po besedah slovenskega strokovnjaka za jedrsko varnost tudi, da bo sporazum potrjen prek resolucije VS ZN, ki naj bi Iran omejila tudi v konvencionalnem orožju in balističnih izstrelkih.

Glede odprave sankcij je predvideno, da se bodo počasi odpravljale glede na poročila Mednarodne agencije za jedrsko varnost (IAEA) o izpolnjevanju zavez. Glede evropskih in ameriških sankcij naj bi odprava veljala samo za tiste, ki zadevajo jedrsko področje, vse enostranske sankcije, ki so jih uvedle na primer ZDA, pa naj bi veljale še naprej, je še opozoril.

Dodal je, da se Iran tudi obvezuje, da bo vnovič priznal dodatni protokol IAEA, po katerem lahko agencija opravi inšpekcije kadar koli in kjer koli in jemlje vzorce zraka, vode in prsti. Hkrati bo lahko IAEA izvajala dodatne inšpekcije z najbolj sodobno tehnologijo. Izjemno močno je po njegovi oceni tudi določilo o vzpostavitvi kanala, ki naj bi spremljal iranske dobave opreme, materiala, ki bi lahko imel dvojno uporabo, in jih tudi odobraval. IAEA bo tudi 25 let spremljala vse rudnike in predelovalne jedrske obrate.

Bivši slovenski veleposlanik v Iranu Jožef Kunič je dogovor ocenil kot izjemno pomembnega. V ozadju je predvsem boj proti sunitskim skrajnežem, kot so Islamska država, teroristična mreža Al Kaida in podobna skrajna gibanja. Po njegovih pojasnilih so se dogovorili predvsem, ker je Iran tako kot Evropa in njeni zavezniki, velik nasprotnik sunitskih skrajnežev. Zato je potreben v boju proti njim in je tudi "prišlo do popuščanja Iranu". So pa v dogovoru vgrajene mnoge varovalke, da Iran v doglednem času ne bo mogel izdelati jedrskega orožja, je še dejal.

Za sam Iran dogovor po besedah bivšega slovenskega veleposlanika v Iranu prinaša zelo veliko, saj so sankcije državo zelo oslabile in jo potisnile bolj v naročje kitajskega vpliva, čeprav se Iran sam glede trgovine in pogledov bolj nagiba na evropsko oziroma ameriško stran. Na vprašanje, ali bo Iran tokrat spoštoval dogovorjeno, je odgovoril, da je iranska politična elita po njegovi oceni zelo sposobna in ve, do katere mere lahko gredo. "V vseh teh letih, ko so bili s strani Busheve administracije imenovani za državo zla, so znali najti mejo, do kod lahko gredo. Ohranili so pozicijo, da ni prišlo do napada na Iran, hkrati niso šli v napačne korake izven svojih meja," je še dejal.

Slovensko zunanje ministrstvo je dogovor med državami šesterice in Iranom o ključnih parametrih za dosego dolgoročnega sporazuma o omejitvi iranskega jedrskega programa označilo za pomemben mejnik v pogajanjih. Dogovorjeni parametri predstavljajo pomembno osnovo, na kateri bo v naslednjih tednih potekalo pripravljanje besedila dolgoročnega sporazuma s pripadajočimi aneksi, katerega sklenitev pričakujemo do konca junija letos, so še sporočili.

Večina držav se je pozitivno odzvala na dogovor, med njimi Združenih narodi, Iran, Nemčija in Rusija. Po mnenju generalnega sekretarja ZN Ban Ki Muna bo prispeval k miru in stabilnosti na Bližnjem vzhodu. Nemška kanclerka Angela Merkel je ocenila, da mednarodna skupnost še nikoli ni bila tako blizu dogovoru, ki bi Iranu preprečil jedrsko orožje.

Največji kritik dogovora ostaja Izrael, ki po besedah premierja Benjamina Netanjahuja ogroža preživetje Izraela. Tudi republikanci ga zavračajo, tudi ameriški predsednik Barack Obama ga ni hvalil brez zadržkov, čeprav ga je označil kot najboljšo od treh možnosti. Drugi dve sta bombardiranje Irana, ki bo potem še bolj kljubovalen, ali nadaljevanje sankcij brez inšpekcij, kar Iranu omogoča nadaljevanje jedrskih aktivnosti brez nadzora.

Iran se je zavezal, da bo za dve tretjini zmanjšal kapacitete za bogatenje urana in da bo naslednjih 10 let dovolil mednarodne inšpekcije jedrskih objektov. Bolj ali manj ves obogaten uran bo ali predelal ali poslal v tujino. Tudi po izteku prvega desetletja ga bodo omejitve še vedno zavezovale in bo pod nadzornim režimom IAEA 25 let. Zahod bo v zameno odpravil gospodarske, finančne in druge sankcije, ki hromijo državo.