Preiskovalci prispeli v Dumo, Macron medtem zagotavlja: To ni vojna proti Asadu

Inšpektorji Organizacije za prepoved kemičnega orožja (OPCW) so prispeli v mesto Duma, prizorišče domnevnega napada s kemičnim orožjem pred desetimi dnevi, poročajo sirski državni mediji.

Devetčlanska ekipa mednarodnih strokovnjakov je v državo sicer prispela že v soboto, a območja Dume doslej še ni smela obiskati. Do nedavnega je tako v prestolnici Damask čakala na dovoljenje za vstop v mesto.

Sirija in Rusija sta pri tem opozarjali na še ne rešena varnostna vprašanja, ki naj bi jih bilo treba rešiti pred njihovim vstopom, denimo odstranitev min na poti.

Ruski diplomat pri OPCW Aleksander Šulgin je po nekaj zapletih v ponedeljek nato vendarle potrdil, da so varnostne težave sedaj odpravili in da inšpektorji lahko pridejo v sredo. V Damasku jim je sirska vlada medtem ponudila pogovor z 22 domnevnimi pričami iz Dume.

Inšpektorji bodo tokratni napad tako začeli preiskovati približno 11 dni po napadu, tam pa naj bi zbrali različne vzorce, da bi ugotovili, katera snov - če sploh katera - je bila uporabljena v napadu. Sumijo, da je bil uporabljen klor ali sarin.

Francoska vlada pa je v odzivu ob tem opozorila, da je "zelo verjetno", da bodo dokazi o napadu s kemičnim orožjem "izginili" s kraja dogodka, še preden bodo strokovnjaki OPCW prispeli v Dumo. Ob tem je francosko zunanje ministrstvo dodalo, da je mesto v celoti pod nadzorom ruske in sirske vojske. Za Pariz je tudi bistvenega pomena, da Sirija v celoti, nemudoma in brez omejitev izpolni vse zahteve OPCW, pa naj si gre za "obisk krajev, pogovore z ljudmi ali pridobitev ustreznih dokumentov".

Tudi ameriška stran je ob tem izrazila zaskrbljenost, da so predstavniki Rusije ob obisku prizorišča "morebiti vplivali nanj" oziroma ga že "počistili", da bi ovirali preiskavo.

V Moskvi to ostro zanikajo. Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je obenem tudi kritiziral trojico držav - ZDA, Francijo in Veliko Britanijo -, ker so minulo soboto v odgovor na domnevni kemični napad obstreljevale več ciljev v Siriji, še preden bi lahko OPCW izvedel preiskavo. Rusija prav tako trdi, da so edini dokazi, da se je napad zgodil, prišli iz medijev, in da je torej nesprejemljivo, da je bila država napadena brez enega samega konkretnega dokaza.

Lažni alarm naj bi sprožil izstrelitev več raket

V torek zgodaj zjutraj so sirski mediji sicer poročali, da se je sistem protiletalske obrambe odzval na raketni napad nad mestom Homs na zahodu države. Rakete naj bi bile namenjene na letalsko oporišče Šajrat, niso pa za domnevno obstreljevanje okrivili nobene strani.

Več sirskih vojaških virov je medtem zanikalo navedbe, češ da se je sistem protiletalske obrambe res sprožil, a naj bi šlo za lažni alarm. Pentagon je zanikal, da bi na območju izvajali kakršnekoli dejavnosti.

Tudi sirski državni mediji so kasneje ob sklicevanju na vire v vojski poročali, da je šlo za lažni alarm. "Ponoči je lažni alarm, da je bil kršen sirski zračni prostor, sprožil sirene protiletalske zaščite in izstrelitev več raket," je povedal vojaški vir. "Ni bilo zunanjega napada na Sirijo," je poudaril.

Macron: Asadu nismo napovedali vojne

Francoski predsednik Emmanuel Macron pa je medtem v Evropskem parlamentu odločno branil nedavne napade na infrastrukturo za kemično orožje v Siriji. Izpostavil je, da Francija, Velika Britanija in ZDA niso napovedale vojne sirskemu predsedniku Bašarju al Asadu, temveč so le branile vrednote.

Kot je v odzivu na kritike nekaterih evropskih poslancev v razpravi v Strasbourgu še pojasnil Macron, je šlo za ciljne napade na tri cilje za kemično orožje, ki niso zahtevali niti ene človeške žrtve.

Zatrdil je tudi, da napadi v Siriji niso povezani ne z Irakom ne z Libijo. "Nikomur nismo napovedali vojne. Gre za multilateralizem," je poudaril.

Dejal je, da je Francija del koalicije proti Islamski državi in to je edina vojna, ki jo vodi v Siriji. "Bašarju al Asadu pa nismo napovedali vojne," je poudaril. Dodal je, da gre za obrambo vrednot, saj mednarodni dokumenti obsojajo uporabo kemičnega orožja, ta določila pa so bila večkrat kršena.

Odločno in glasno je tudi poudaril, da ne moremo delovati, kot da so pravo in načela za nas, realnost pa za druge.

Napovedal je še, da bo Francija nadaljevala humanitarno posredovanje v Siriji, in k temu povabil tudi druge države.

Turčija in Iran za nadaljevanje zavezništva z Rusijo

Predsednika Turčije in Irana sta se v telefonskem pogovoru zavzela za nadaljevanje zavezništva med njunima državama in Rusijo, potem ko je Ankara podprla sobotni napad ZDA, Velike Britanije in Francije na Sirijo.

Turški predsednik Recep Tayyip Erdogan in njegov iranski kolega Hasan Rohani sta poudarila "pomen nadaljevanja skupnih naporov Turčije, Irana in Rusije, da se v okviru mirovnega procesa v Astani zaščiti ozemeljska celovitost Sirije in poišče trajno politično rešitev za krizo", so sporočili iz Erdoganovega urada.

Moskva in Teheran, ki podpirata sirski režim, in Ankara, ki podpira sirske upornike, so poroki mirovnega procesa v Astani, ki je privedel do vzpostavitve štirih varnih območij v Siriji. Erdogan pa je 4. aprila v Ankari gostil Rohanija in ruskega predsednika Vladimirja Putina na vrhu o Siriji. V skupni izjavi so se zavzeli za trajno prekinitev ognja v tej nemirni arabski državi.

Vendar pa se je enotnost nekoliko skrhala ob podpori Ankare sobotnim napadom Washingtona, Londona in Pariza na položaje sirskega predsednika Bašarja al Asada.

Kot so sporočili iz urada turškega predsednika, je ta v pogovoru z Rohanijem spomnil, da je turško nasprotovanje uporabi kemičnega orožja "več kot jasno". Posvaril je tudi pred odpiranjem poti "zaostritvi napetosti".

Že pred tem je sicer francoski predsednik Macron dejal, da so z napadom na Sirijo uspeli razdreti turško-rusko zavezništvo.

Turčija pa je v ponedeljek sporočila, da je njeno zavezništvo z Rusijo preveč trdno, da bi ga francoski predsednik lahko razdrl. Zatrdila je, da njeno zavezništvo z Rusijo ni alternativa turškim odnosom s članicami zavezništva Nato, katerega članica je od leta 1952.

Spomnimo ...

Napad s kemičnim orožjem se je zgodil 7. aprila, umrlo je vsaj 40 ljudi. Rusija in sirski režim Bašarja al Asada zanikata, da bi sirski predsednik, ki je na dobri poti, da po več kot sedmih letih zmaga vojno z uporniki, zoper svoje ljudi uporabil bojne strupe, kar mu je bilo sicer v preteklosti že večkrat očitano. Namesto tega Rusija vztraja, da gre za "zrežiran napad" s ciljem, da se očrni Rusijo in sirski režim.

Kot odgovor na domnevni kemični napad sirskega režima v Dumi, so sledili napadi ZDA, Velike Britanije in Francije. Bili naj bi "sporočilo Asadu", da je uporaba kemičnega orožja nesprejemljiva. Asadov režim je sicer po sporazumu Rusije in ZDA leta 2014 dovolil uničenje svojih zalog kemičnega orožja, a številni trdijo, da so velika razhajanja v količinah, ki naj bi jih posedoval Damask in v količini uničenega orožja - tako obstaja sum, da je imel režim še več kot dovolj kemičnega orožja, ki bi ga lahko uporabil za napad v Dumi.

Duma, ki leži v regiji Vzhodna Guta, je bila še zadnja trdnjava upornikov v okolici Damaska. Po napadu sta nadzor nad območjem prevzeli ruska in sirska vojska.

Na mesto naj bi sicer padli dve bombi kemičnega orožja v razmiku nekaj ur. Sirski zdravniki so poročali o žrtvah, ki jim je iz ust prihajala značilna pena, imele so opekline, razbarvano kožo ... Ameriški viri pa trdijo, da so pridobili vzorce krvi in urina žrtev, ki so pokazali prisotnost živčnih strupov.

Kibernetski napadi v Rusiji in ZDA?

Ministrstvo za domovinsko varnost, ZDA, FBI in britanski Nacionalni center za kibernetsko varnost so medtem skupaj posvarili svet pred zlobnimi dejavnostmi ruske države na internetu. Ameriški analitiki že od zadnjega napada ZDA, Francije in Velike Britanije na Sirijo ugibajo, da se bo Rusija maščevala s hekerskimi aktivnostmi.

Izjava treh agencij pravi, da so tarče zlobnih ruskih dejavnosti vlade in zasebne organizacije, kritična infrastruktura in ponudniki interneta, ki jih oskrbujejo. Rusi naj bi napadali usmerjevalnike (routerje).

"Akterji s podporo ruske države uporabljajo kompromitirane usmerjevalnike za vohunske napade, krajo intelektualne lastnine, dostop do omrežja žrtev in polaganje temeljev za bodoče operacije," svarijo Američani in Britanci.

Podrobnosti niso navedli, vendar pa navajajo neimenovane vlade in organizacije za varnost na internetu, ki naj bi jim zagotovile dokaze, zaradi katerih so izdali opozorilo.