IMF: Programov pomoči tretjim državam ne smemo krčiti

Kriza se je začela v razvitih ekonomijah, nadaljevala na trgih v razvoju, sedaj pa je tretji val globalne finančne krize zajel najrevnejše države, ki so tudi najbolj ranljive, je povedal direktor Mednarodnega denarnega sklada IMF Dominique Strauss-Kahn. Kot je povedal, se globalne ekonomske razmere še poslabšujejo, januarske napovedi IMF, da se bo svetovna rast prepolovila pa so bile morda preveč optimistične. Tudi če države sprejmejo prave ukrepe, se bo izhod iz krize zavlekel v leto 2010. Ob tem je poudaril, da čeprav države dobivajo veliko denarne stimulacije, ni videti napredka v finančnem prestrukturiranju.

V najrevnejših državah bo kriza nastopila predvsem zaradi manjšega povpraševanja po izvozu v razvitejše države, poleg tega pa naj bi tudi tuje investicije v te države letos padle za 20 odstotkov. Stroški kreditov so narasli, padla pa bodo tudi denarna nakazila tistih, ki delajo v tujini, zaradi krize pa so ogrožene tudi donacije razvitejših držav.

IMF zaskrbljena zaradi humanitarne krize

Najrevnejše države imajo malo prostora za soočenje s krizo, zato na IMF svarijo pred možno humanitarno krizo, če bi se programi pomoči najrevnejšim začeli krčiti. Svetovna Banka predvideva, da bo dodatnih 1,4 do 2,4 milijona otrok umrlo do leta 2015, če se bo kriza nadaljevala, je opozoril Strauss-Kahn. Visoki socialni stroški pa bi lahko sprožili politične nemire ali celo konflikte.

Razvoj socialnih zaščitnih mrež

Strauss-Kahn je na konferenci izpostavil, da morajo najrevnejše države varovati investiranje v zdravstvo, izobraževanje in infrastrukturo, za najbolj ranljive pa naj vzpostavijo varovalne socialne mreže – med njimi je kot najbolj uspešne navedel ciljno razdeljevanje hrane in programe šolske prehrane.

V letu 2009 dodatnih 25 milijard dolarjev

Veliko držav nima fiskalne možnosti, da bi se odzvale na krizo in bodo potrebovale zunanjo pomoč, pravi Strauss-Kahn. Po analizi, ki so jo opravili na IMF bi 22 držav potrebovalo vsaj 25 milijard dolarjev dodatne pomoči v letu 2009. Če pa bi se globalne razmere še poslabšale, kar je možno, bi ta številka lahko narasla tudi do 140 milijard dolarjev, je še povedal. Na IMF tako upajo, da bodo lahko podvojili svojo zmožnost koncesijskih posojil. Kljub temu pa ostajajo glavna rešilna bilka najrevnejših držav še vedno donatorske države, ki bi morale najti sredstva za pomoč. Pri tem bi se morale te države držati sprejetega plana, da Afriki do leta 2010 podvojijo pomoč na 50 milijard dolarjev in jo do leta 2015 dvignejo na 75 milijard.

Med najrevnejše drževe spadajo med drugim Albanija, Angola, Armenija, Congo, Ghana, Moldova, Mongolija, Nigerija, Papua Nova Gvineja, Sudan, Vietnam, Zambija.