Mehiški zaliv trepeta pred Ikeom

Orkan Ike je v soboto zajel otočje Turks in Caicos kot orkan 4. stopnje, zatem pa se je usmeril proti Mehiškemu zalivu. O morebitnih žrtvah zaenkrat ne poročajo. Sunki vetra so na otokih dosegali tudi do 215 kilometrov na uro, zato so se številni zatekli v zasilna zatočišča ali pa so se zaprli v svoje domove. Po napovedih meteorologov bo orkan danes dosegel Bahame in Kubo.

Hanna terjala 500 žrtev

Na Haitiju, ki sta ga v minulih dneh prizadela orkan Gustav in tropska nevihta Hanna, je po zadnjih podatkih umrlo več kot 500 ljudi, preživele pa pesti huda lakota. Prebivalci pa se sedaj pripravljajo na Ikea, ki naj bi Haiti le oplazil, kljub temu pa bo zaradi močnih nalivov najverjetneje prišlo do novih poplav na severozahodni obali, ki je utrpela že veliko škodo. "To deževje lahko povzroči smrtno nevarne poplave in plazove v goratih območjih," je opozoril ameriški center za orkane.

Vzhodno obalo ZDA je sicer v soboto prešla tropska nevihta Hanna, ki je na območju povzročila visoke valove in močno deževje, sedaj pa se, z zmanjšano močjo, približuje New Yorku, kjer so zaradi tega preložili teniški turnir US Open.

Omejitev trgovskega embarga

Orkani so razdejali tudi Kubo, ki je zato v soboto zaprosila ZDA za omilitev trgovinskega embarga, da bi lahko ameriška podjetja nudila kredite za uvoz hrane. Zahod Kube je 30. avgusta prizadel orkan 4. stopnje Gustav, zaradi česar je prišlo do hudih poplav in uničenja več tisoč domov in drugih stavb.

Segrevanje oceanov naj bi povzročalo močnejše orkane

Število orkanov se v zadnjem obdobju ni bistveno povečalo, pač pa je občutno porasla njihova moč. Vzrok za to se med drugim skriva v globalnem segrevanju, zaradi katerega se ogrevajo tudi oceani, ugotavlja študija ameriške univerze Florida State University, objavljena v reviji London Weekly Nature.

Zaradi segrevanja vode imajo oceani na razpolago več energije, ta pa se sprošča v obliki orkanskih vetrov. Trije ameriški znanstveniki pod vodstvom Jamesa Elsnerja so na osnovi satelitskih podatkov, zbranih v letih 1981—2006 izračunali, da bi dvig temperature morij v tropskih predelih za eno stopinjo lahko povzročil za skoraj tretjino močnejše orkane.

Porast hitrosti vetrov so zabeležili na vseh območjih, kjer nastajajo orkani, razen v južnem Pacifiku, ki je že sicer najtoplejše oceansko območje in je bil zato relativni porast temperature morja tam manjši kot v Atlantskem in Indijskem oceanu ali v severnem Pacifiku.

Medvladni odbor Združenih narodov za podnebne spremembe (IPCC) je lani objavil podatek, da se je temperatura na površini Zemlje v obdobju 1906—2005 dvignila za 0,74 stopinje Celzija, porast pa je bil očiten zlasti v zadnjih desetletjih 20. stoletja. Za 21. stoletje so strokovnjaki napovedali porast temperature med 1,8 in 4 stopinjami Celzija.