'Husein ostaja v Iraku'

Po navedbah prič ob usmrtitvi Sadam Husein ni dovolil, da bi mu nadeli kapuco, s seboj je imel Koran, njegova zadnje besede pa so bile "Bog je velik".

Sadam je bil po besedah iraškega ministra za nacionalno varnost pred usmrtitvijo videti zelo slaboten in prestrašen, čeprav je skušal dajati vtis, da je še vedno močan. Minister pa je tudi dejal, da nekdanji diktator ni pokazal nobenega obžalovanja zaradi očitanih zločinov. Posnetke usmrtitve sta že predvajali arabska televizija Al Arabija in iraška nacionalna televizija, na njih pa je videti Huseina z zanko okoli vratu. Iraška televizija pa je predvajala tudi posnetek trupla nekdanjega diktatorja. Na slabem posnetku je videti Huseina, zavitega v belo rjuho z zlomljenim vratom, na levem licu pa ima modrico oziroma kri.

Husein naj bi bil pokopan v vasi blizu Tikrita

Televizija Al Arabija je poročala, da so truplo usmrčenega nekdanjega iraškega predsednika Sadama Huseina predali vodji njegovega klana in ga peljejo v Tikrit, kjer naj bi ga v nedeljo pokopali. Huseinova razpuščena stranka Baas je medtem na svoji spletni strani Iračane pozvala, naj se brez milosti maščujejo ZDA in Iranu za Huseinovo usmrtitev.

Guverner province Salahudin Hamud Šagti in voditelj Huseinovega klana šejk Ali al Nidavi sta se z Američani dogovorila, da bodo Huseina pokopali blizu vasi Udža v bližini Huseinovega rojstnega kraja Tikrit. Po nekaterih podatkih se Huseinovi privrženci že zbirajo v tamkajšnji mošeji in pričakujejo Huseinove posmrtne ostanke.

Po usmrtitvi Sadama Huseina se je v njegovem rojstnem kraju Tikrit kljub uvedbi štiridnevne policijske ure zbralo več sto protestnikov, ki so od iraške vlade zahtevali, naj Huseinovo truplo pripeljejo v Tikrit. Huseinova hči, ki je v izgnanstvu v Jordaniji, je po usmrtitvi izrazila željo, da bi očetovo truplo izročili družini, ki bi ga pokopala v Jemnu.

Stranka Baas je na svoji spletni strani še pozvala, naj se Iračani povežejo v boju proti ameriški okupaciji in šiitskemu Iranu ter se tako izognejo državljanski vojni. "Osredotočite se na boj proti ZDA in Iranu ter jim ne prihranite nobene žrtve," so še poudarili in Iranu očitali, da skupaj z ZDA igra pomembno vlogo pri uničenju arabske identitete Iraka.

Množični protesti v Iraku

V Iraku so danes potekale mnoge demonstracije proti usmrtitvi Huseina. V Tikritu, Huseinovem rojstnem kraju, se je na ulicah kljub strogim varnostnim ukrepom zbralo več oboroženih moških, ki so streljali v zrak in zahtevali maščevanje za usmrtitev.

Policija je na vhodih v Tikrit postavila zapore in sporočila, da nihče ne sme zapustiti mesta ali vanj vstopiti štiri dni. Okoli 500 ljudi, ki so protestirali proti usmrtitvi, se je zbralo tudi na ulicah sunitske Samare, zaradi česar je policija uvedla policijsko uro. Več sto ljudi se je zbralo tudi v Ramadiju, več kot 2000 ljudi pa je demonstriralo v Advarju, vasi južno od Tikrita, kjer so ameriške sile leta 2003 v podzemnem bunkerju prijele Huseina.

V glavnem mestu Bangladeša Daka pa se je na ulicah zbralo več tisoč ljudi, ki so vzklikali "Sodite Bushu in Blairu za zločine proti človečnosti" in obsodili "ameriški in britanski terorizem".

Odvetniki nekdanjega iraškega voditelja so medtem izrazili mnenje, da je bila Huseinova usmrtitev "politični umor," Husein pa je po njihovih besedah umrl kot mučenik. Huseinovi zagovorniki so še poudarili, da je njihov varovanec umrl "brez strahu, pošten in pomirjen."

Smrt Sadama Huseina so medtem pozdravili iraški Kurdi, ki pa so poudarili, da bodo vztrajali pri nadaljevanju preiskav o genocidu med t.i. operacijo Anfal, v okviru katere je v letih 1987 in 1988 potekalo množično prisilno preseljevanje Kurdov na severu Iraka. Pri tem je bilo ubitih najmanj 10.000, po nekaterih podatkih pa kar 182.000 Kurdov. S torkovo potrditvijo smrtne kazni zaradi pokola 148 šiitov v vasi Dudžail leta 1982 se je sojenje Huseinu zaradi operacije Anfal namreč avtomatično zaključilo.

Huseinova grozovita dejanja

Huseina, ki je po besedah očividcev umrl hitro, so usmrtili samo štiri dni potem, ko je prizivno sodišče potrdilo njegovo smrtno kazen, na katero ga je zaradi pokola 148 šiitov v vasi Dudžail leta 1982 posebno sodišče v Bagdadu obsodilo 5. novembra.

Huseinu in sedmim soobtoženim so očitali "usmrtitev 148 državljanov, odvzem svobode 399 družinam ter uničenje domov in zemlje". Obravnava se je končala julija letos, Husein pa je na njej priznal, da je ukazal sojenje šiitom iz Dudžaila, ki se je končalo z njihovo usmrtitvijo, in da je ukazal zaplembo njihove zemlje. Obenem je vztrajal, da to ni bil zločin.

Mešani odzivi

Ameriški predsednik George Bush je menil, da usmrtitev ne bo končala nasilja v Iraku, da pa pomeni "pomemben mejnik" v gradnji demokracije v Iraku. Iraški premier Nuri al Maliki je v prvem odzivu pozdravil usmrtitev strmoglavljenega iraškega predsednika, Iračane pa pozval k spravi.

Evropska unija je usmrtitev obsodila in jo označila za barbarsko. "Proti barbarstvu se ne boriš z dejanji, ki so prav tako barbarska. Smrtna kazen ni stvar demokratičnih držav," je dejal evropski komisar za razvoj Louis Michel.

Britanska zunanja ministrica Margaret Beckett je medtem izrazila zadovoljstvo Londona, da so mu sodili za zločine, za katere je zdaj plačal, ponovila pa nasprotovanje Londona smrtni kazni. "Zavzemamo se za odpravo smrtne kazni povsod v svetu, svoje stališče pa smo posredovali tudi iraškim oblastem, vendar spoštujemo njihovo suvereno odločitev," je dejala.

Tudi Francija, ki nasprotuje smrtni kazni, je ob usmrtitvi Huseina dejala, da gre za suvereno odločitev iraških oblasti in jo ob tem pozvala k prizadevanjem za spravo.

Organizacija za zaščito človekovih pravic Human Rights Watch pa je obsodila usmrtitev in menila, da bo zgodovina ostro sodila njegovo sojenje in usmrtitev. Usmrtitev pa je obžaloval Vatikan, kjer menijo, da gre za tragični dogodek, tako kot je vsaka smrtna kazen. Kot so še zapisali v izjavi v Vatikanu, smrt Huseina pomeni tveganje za še več nasilja v že tako s krvjo zaznamovani državi. Z oceno Vatikana o povečanju nasilja v Iraku se strinja tudi Rusija, ki je prav tako obžalovala usmrtitev.

Muslimanski verniki besni

Besni zaradi usmrtitve pa so romarji v Meki, še posebej, ker so iraške oblasti za dan izvršitve smrtne obsodbe izbrale prav na veliki verski praznik muslimanov. Verniki menijo, da je to žalitev Muslimanov. Mnogi so prepričani, da ga kot nekdanjega voditelja države ne bi smela doleteti takšna smrt.

Eden od sirijskih romarjev je dejal, da je Sadamova smrt neverjetna in da se razmere v Iarku z njegovo smrtjo ne bodo izboljšale. "Povečalo se bo nasilje v državi, muslimani pa bodo še bolj sovražni do Zahoda," je dejal muslimanski vernik. Nasprotnega mnenja pa so Kurdi, ki se jim zdi Huseinova smrt z obešenjem primerna, ne glede na čas.

Na usmrtitev Huseina se je odzvala Arabska liga, ki je usmrtitev označila kot "tragičen konec" Huseinovega režima in izrazila upanje, da usmrtitev ne bo vodila v stopnjevanje nasilja v Iraku. K miru v tej bližnjevzhodni državi je pozvala tudi Organizacija islamske konference.

Muslimanska bratovščina je ostro kritizirala usmrtitev Huseina na dan pričetka muslimanskega praznika žrtvovanja kurban bajram, ko muslimani v spomin na preroka Abrahama tudi zakoljejo ovco ali kako drugo žival. "Danes, na dan eid al adha, do tega ne bi smelo priti. V skladu z vsemi običaji je to dan odpuščanja," je poudaril vodja skupine ohamed Mahdi Akef.

Nasilje ne pojenja

Ameriška vojska je sporočila, da je bil v petkovem napadu južno od Bagdada ubit ameriški vojak, s čemer se je število smrtnih žrtev med ameriškimi vojaki v decembru povzpelo na 107. December je tako postal najbolj smrtonosen za ameriške vojake v Iraku od novembra 2004, ko jih je umrlo 137. Medtem iz Bagdada poročajo, da je v treh zaporednih eksplozijah avtomobilov bomb po zadnjih podatkih danes umrlo najmanj 37 ljudi, 76 pa je ranjenih.

Na dan, ko je bil usmrčen strmoglavljeni iraški predsednik Sadam Husein, je bilo tako v Iraku danes ubitih že najmanj 68 ljudi, ranjenih pa krepko čez sto. Pred tem, le nekaj ur po usmrtitvi Huseina, je namreč v eksploziji avtomobila bombe na tržnici v večinsko šiitskem mestu Kufa, 160 kilometrov južno od Bagdada, umrlo najmanj 31 ljudi, 58 je bilo ranjenih. V Bagdadu pa so sočasne eksplozije odjeknile v mešani šiitsko-sunitski četrti.

Odgovornosti za napade ni prevzel nihče, običajno pa jo pripisujejo pripadnikom uporniških sunitskih skupin, kot je Islamska vojska Iraka, povezana z razpuščeno Huseinovo stranko Baas. Ameriška vojska je sicer pred zadnjim sporočilom danes že sporočila, da je bilo v Iraku v četrtek in petek ubitih skupno pet ameriških vojakov, skupaj z zadnjim pa kar šest. Od napada ZDA na Irak marca 2003 je tako v Iraku umrlo že 2990 ameriških vojakov.