V pogovoru z namestnikom beloruskega premiera Leonidom Kozikom je odgovoril na vprašanje, od kod tolikšno sovraštvo ZDA do Iraka. Po njegovih besedah ZDA načrtujejo, da bi v primeru uničenja Iraka prevzeli nadzor nad zalogami nafte, ki naj bi predstavljale 65 odstotkov svetovnih zalog.
Irak je sicer druga največja proizvajalka nafte, največ pa jo proizvedejo v Savdski Arabiji.
Irak poziva arabske države na pomoč
Iraška vladajoča stranka Baas je pozvala prostovoljce iz arabskih držav, naj v primeru ameriškega napada priskočijo na pomoč Iraku. V sporočilu, ki ga je objavila državna iraška tiskovna agencija INA, vodstvo stranke poziva "arabske množice in vernike po vsem svetu, naj se javijo kot prostovoljci proti morebitni ameriški agresiji". V besedilu so se poklonili tudi iraškemu ljudstvu pri njegovi "dostojanstveni drži do ameriške arogance" in palestinskemu ljudstvu pri "žrtvi, ki jo prenaša od sionistov in zlobnih namer Amerike, da okrepi sioniste".
Iran je danes ponovno izrazil nasprotovanje morebitnemu napadu ZDA na Irak in opozoril, da ne bo stal križem rok ob grožnji nove regionalne nestabilnosti. Kot je pojasnil tiskovni predstavnik iranskega zunanjega ministrstva Hamid Reza Asefi, lahko o iraški usodi odloča zgolj iraško ljudstvo, ne pa neka svetovna velesila. Asefi je ob tem sosednji Irak še pozval, naj kar najhitreje sprejme inšpektorje Združenih narodov za razorožitev, da bi se tako izognili spopadu z ZDA. Medtem je podpredsednik iraške vlade Tarik Aziz danes ob svetovnem vrhu o trajnostnem razvoju v južnoafriškem Johannesburgu pojasnil, da v Iraku to vprašanje še vedno preučujejo. Aziz je sicer v nedeljo za ameriško televizijo CNN dejal, da vrnitev inšpektorjev ZN pod vodstvom Hansa Blixa ni možna.
Tudi Rusija nasprotuje ameriškim načrtom
Svoje nasprotovanje ameriškim načrtom za napad na Irak je ob obisku iraškega zunanjega ministra Nadžija Sabrija izrazila tudi Rusija. Ruski zunanji minister Igor Ivanov mu je zagotovil, da Rusija podpira mirno rešitev iraškega konflikta, hkrati pa je pozdravil tudi "napredek dialoga med Irakom in generalnim sekretarjem ZN Kofijem Annanom". Moskva tudi upa, da se bodo nadaljevali pogovori za vrnitev inšpektorjev ZN za razorožitev v Irak in za ukinitev mednarodnih sankcij proti Bagdadu, je še dejal Ivanov. Ruski zunanji minister Ivanov naj bi se sicer sredi septembra v ZDA udeležil konference o Iraku. Rusija si prizadeva za intenzivno gospodarstvo sodelovanje z Irakom, kar je bila tudi glavna tema pogovorov med Sabrijevim obiskom v Moskvi.
Britanci nasprotujejo vojaški operaciji proti Iraku
Javnomnenjska raziskava, ki jo je objavil britanski časnik Daily Mirror, pa je pokazala, da skoraj dve tretjini Britancev oziroma 71 odstotkov vprašanih nasprotuje vojaški operaciji proti Iraku, če ta ne bi imela podpore Združenih narodov. Napad na Irak z namenom strmoglavljenja iraškega voditelja Sadama Huseina bi bil upravičen, če bi dobil mandat ZN, meni 41 odstotkov vprašanih. Dvanajst odstotkov pa jih meni, da bi bil napad upravičen tudi brez odobritve ZN. Sicer pa je 77 odstotkov Britancev prepričanih, da predstavlja Osama bin Laden grožnjo za mir v svetu, 75 odstotkov jo vidi v Sadamu Huseinu, 51 odstotkov pa v ameriškem predsedniku Georgeu Bushu.
ZDA nimajo evropske podpore
Po srečanju zunanjih ministrov Evropske unije, ki je konec tedna potekalo na Danskem, je jasno, da ameriška vlada za svoj napad na Irak nima podpore niti v najožjem krogu svojih prijateljev, poroča avstrijski časnik Der Standard. Dokler gre le za vprašanje vojaške moči, napad za ZDA ne predstavlja nobenega problema. Omenjeni časnik ugiba, kaj se bo zgodilo potem, ko bo iraško ozemlje zasedeno - ali bo ZDA uspelo pomiriti iraške sosede in tako preprečiti izbruh nasilja širših razsežnosti? Vsaj takrat bi bila zagotovo spet potrebna pomoč evropskih partnerjev, dodaja Standard.
