Ugrabitelji so Margaret Hassan, Britanko, ki za organizacijo CARE International v Iraku dela že več kot deset let, ugrabili v Bagdadu okoli 7.30 ure zjutraj, ko se je odpravljala v službo. Arabska televizijska mreža Al Džazira je v dopoldanskih urah predvajala posnetek ugrabljene Hassanove, ki zaskrbljeno sedi v neki sobi. Pokazali so tudi osebno izkaznico Hassanove in povedali, da za ugrabitvijo stoji neimenovana iraška skupina.
Tiskovna predstavnica CARE ni želela povedati ali je bila Hassanova v času ugrabitve sama. Poudarila pa je, da ji ni znano, kdo bi želel ugrabiti Hassanovo, saj se počutila del iraške skupnosti.
London si prizadeva za osvoboditev direktorice
Britanski premier Tony Blair je poudaril, da bo Velika Britanija storila vse za izpustitev Margaret Hasan. Kot je poudaril Blair na novinarski konferenci z generalnim sekretarjem ZN Kofijem Annanom, je bila ugrabljena ženska, "ki živi že 30 let v Iraku, ki je izredno spoštovana, ki je poročena z Iračanom in ki si po svojih najboljših močeh prizadeva pomagati državi". "To kaže, s kakšnimi ljudmi imamo opravka, če so pripravljeni ugrabiti nekoga takšnega. Ne vemo, za katero skupino gre," je še povedal.
Britanski zunanji minister Jack Straw je izrazil veliko zaskrbljenost nad ugrabitvijo. "Naše veleposlaništvo poskuša ugotoviti, kaj se je zgodilo, in pri tem tesno sodeluje z iraškimi oblastmi," pa je povedal nek predstavnik britanskega zunanjega ministrstva.
Osuplost nad ugrabitvijo je izrazil tudi evropski komisar za razvoj in humanitarno pomoč Poul Nielson. "Ugrabitev predstavlja nov udarec za humanitarno skupnost in vse Iračane, ki so prejemniki pomoči," je zapisal v izjavi.
Ugrabili in ubili policista
Neznana islamska skupina pa je v Nasiriji, kakih 370 kilometrov jugovzhodno od Bagdada, ugrabila in ubila iraškega policista, so sporočili bolnišnični viri. Njegovo ugrabitev je sporočil njegov oče, nekaj ur zatem pa so kakih 60 kilometrov južno od Nasirije našli njegovo truplo.
V vojaškem oporišču v provinci Dijala severovzhodno od Bagdada pa so v sobi našli mrtvega ameriškega vojaka, ki je podlegel ranam, ki jih je dobil med bojnimi operacijami, je sporočila ameriška vojska.
Napadi za mir med postom
V minometnem napadu na oporišče iraške narodne garde v bližini kraja Tadži severno od Bagdada je bilo ubitih najmanj pet iraških vojakov, najmanj 80 pa jih je bilo ranjenih, je potrdila poveljstvo ameriške vojske v Bagdadu. "Medtem ko se je pred poslopjem zbralo okoli 550 vojakov, so nas napadli z minometi. Skoraj vsak dan nas napadajo. Zdaj so uporabili kar 180 mm minomete, ki so ubili najmanj 5 vojakov, 15 je ranjenih," je dogajanje opisal polkovnik iraške nacionalne garde Valid Mustafa Al Mašadani.
Ameriška vojska pa je v noči na torek nadaljevala letalske napade na Faludžo zahodno od Bagdada. Kot je sporočila ameriška vojska, so napadli stavbe, kjer se zadržujejo domnevni privrženci mreže jordanskega skrajneža Abuja Musaba al Zarkavija. Vojska ne poroča o morebitnih žrtvah.
Ameriško letalstvo že več tednov skoraj vsak dan obstreljuje Faludžo. Po navedbah ameriške vojske je cilj operacije napasti "teroriste, ki želijo med muslimanskim svetim mesecem ramazan napasti iraške sile in nedolžne civiliste". Okrog mesta, ki naj bi bilo zatočišče privržencev al Zarkavija, ki je prevzel odgovornost za številne napade in zajetje talcev v Iraku, je od četrtka nameščenih tudi več kot tisoč ameriških vojakov in iraških sil, vendar pa za zdaj ni znakov o morebitnem kopenskem napadu.
Skupina Vojska Ansar al Suna, povezana s teroristično mrežo Al Kaida, pa je v ponedeljek v sporočilu za javnost na neki spletni strani prevzela odgovornost za napad na iraške policiste v Latifiji južno od Bagdada, v katerem je umrlo devet policistov.
Uničili nafotvod
Uporniki so na severu Iraka minirali iraški naftovod, preko katerega država izvaža nafto. Izvoz nafte je za iraško gospodarstvo ključnega pomena in predstavlja kar 95 odstotkov prihodkov. Vodja skrajne islamske teroristične skupine Al Zarkavi, ki podpira mednarodno teroristično mrežo Al Kajda je pozval upornike, naj napadajo naftovode in s tem prekinejo prihodke iraškim oblastem.
General Sanchez se je pritoževal nad pripravljenostjo v Iraku
Ameriški časopis Washington Post je v ponedeljek objavil zaupno sporočilo generala Ricarda Sancheza Pentagonu, v katerem se je nekdanji poveljnik ameriške vojske v Iraku 4. decembra lani pritožil podnačelniku štaba kopenske vojske v Washingtonu generalu Georgeu Caseyju zaradi nizke stopnje pripravljenosti vojaške opreme.
Sanchez je dejal, da s tako slabo opremo ne more voditi nenehnih bojnih operacij. Novica o Sanchezovem nezadovoljstvu je sovpadla z novico o uporu 18 vojakov iz 343. spremljevalne čete, ki pretekli teden niso hoteli voziti konvoja cistern z gorivom. Glavni razlog za upor pa naj bi bila neustreznost tovora. Cisterne, s katerimi bi morali prepeljati gorivo za helikopterje so bile pred tem polne goriva za reaktivce.
Vojaki trdijo, da cisterne vmes niso očistili, in so se bali, da bi mešanica obeh goriv lahko povzročila okvare na helikopterjih. Gorivo je bilo kasneje le prepeljano, vojska pa trdi, da je šlo za osamljen primer. Demokrati trdijo, da ne pomnijo, kdaj je nazadnje prišlo do upora v ameriški vojski, kar naj bi bil dodaten dokaz, da se Busheva administracija ni dovolj dobro pripravila na okupacijo Iraka.
Premestitev britanskih sil v Iraku je nujna
Britanski zunanji minister Jack Straw je dejal, da Velika Britanija mora premestiti svoje vojake bližje Bagdadu, da se bodo koalicijske sile lahko soočile z uporniki pred volitvami v Iraku. Kot je dejal Straw, je končna odločitev odvisna od britanskih vojaških poveljnikov na terenu. "Varnostne razmere v delu države so zelo resne. Zelo pomembno je, da se soočimo z uporniki. V nasprotnem primeru volitve ne bodo popolne in zato je potrebno, da se dodatno potrudimo," je dejal Straw. Volitve so predvidene za januar prihodnje leto, toda nasilje v bližini Bagdada grozi izvedbi volitev v številnih območjih in spodkopava legitimnost celotnega procesa.
Velika Britanija ne pojasnjuje, koliko vojakov bi premestili iz relativno mirnega juga Iraka in kam naj bi bili vojaki premeščeni. Po besedah vojaških virov naj bi v primeru pozitivnega odgovora na ameriško prošnjo premestili 650 vojakov, ki so trenutno v bližini Basre na jugu Iraka.
Opozicijski poslanci in celo nekateri poslanci laburistov pa so premiera Tonyja Blaira obtožili, da bi bila premestitev sil politična poteza, ki bi pomagala Bushu pred predsedniškimi volitvami v ZDA 2. novembra. Blair pa je poudaril, da je za premestitev Britancev prosila ameriška vojska in ne predsednik Bush.
