Danska policija iz morja potegnila migrante, ki so skušali priplavati na Švedsko

Migranti skušali z Danske priplavati na Švedsko

Danska policija je danes iz ledeno mrzlega morja v ožini Öresund potegnila migrante, ki so skušali priplavati na Švedsko. Trojica je sama uspela priplavati na kopno, enega so potegnili iz vode. Morje na tem območju ima trenutno le okoli osem stopinj Celzija.

Četverica naj bi pred poskusom odhoda na Švedsko, ki jo številni migranti dojemajo kot bolj do njih prijazno, bivala v azilnem centru kakih 25 kilometrov severozahodno od Koebenhavna.

Med prečkanjem morja je četverica, katerih narodnostni policija ni razkrila, pristala na redko poseljenem danskem otoku Saltholm, okoli štiri kilometre stran od obale. Dva migranta sta nato potrkala na vrata neke hiše in lastnika povprašala, ali sta že na Švedskem in želela zaprositi za azil. Lastnik je zatem poklical policijo, ta pa je po poročanju portala The Local sprožila obsežno reševalno operacijo s čolni, helikopterji in potapljači.

Ne gre za osamljen primer migrantov, ki skušajo doseči Švedsko. Slednja je lani registrirala 163.000 prošenj za azil in velja za prijazno do azilantov.

Po navedbah danskih oblasti je med 4. januarjem in 13. aprilom 46 ljudi skušalo peš prečkati železniški predor do mosta Öresund, ki povečuje Dansko in Švedsko.

Švedska od 4. januarja od železniških, avtobusnih in trajektnih podjetij zahteva, da preverijo identiteto ljudi, ki prihajajo z Danske. Zaradi tega se je občutno zmanjšalo število migrantov, ki jim je državo uspelo doseči in Stockholm zaprositi za azil.

V pretepu v begunskem centru v grškem Idomeniju so se spopadli pakistanski in afganistanski državljani, ki so eni v druge začeli metati kamenje in druge predmete. Poškodovana je bila najmanj ena oseba.

Grška policija je spopad poskušala ustaviti s solzivcem, prijeli niso nikogar. Poškodovano osebo so odpeljali v bolnišnico. Policija je sporočila, da vzrok spopada med Pakistanci in Afganistanci ni znan.

V begunskem centru je okoli 10.000 oseb, ki so jim z zaprtjem balkanskih meja preprečili nadaljevanje poti v Evropo. Grške oblasti se že več mesecev trudijo, da bi begunce in migrante iz Idomenija premestili v bolje organizirane kampe, vendar brez uspeha.

V Grčiji, skozi katero je od začetka leta 2015 šlo več kot milijon oseb, je obtičalo okoli 53.000 beguncev in migrantov.

Nemčija podaljšala nadzor na meji z Avstrijo

Nemška vlada je danes podaljšala nadzor na svoji južni meji z Avstrijo. Nemški notranji minister Thomas de Maiziere je dejal, da bo nadzor na meji veljal, dokler Evropska unija ne zagotovi boljšega nadzora na zunanjih mejah.

"Tako daleč še nismo. Zato je potrebno nadaljevati z nacionalnimi nadzori meje v skladu z evropsko zakonodajo," je povedal de Maiziere.

Pred napovedjo podaljšanja nadzora je deželna vlada na Bavarskem, ki je bila vstopna točka za večino od milijona migrantov in beguncev, ki so Nemčijo dosegli v lanskem letu, opustila pritožbo zoper zvezno vlado, ker da ni uspela nadzirati prihoda migrantov. Eden od pogojev za opustitev pritožba je bil, da vlada v Belinu dopusti nadaljevanje nadzora na meji. Nemčija je lani jeseni zaradi migracijskih pritiskov začasno uvedla nadzor na svojih mejah.

Norveška podaljšala nadzor za prihode iz Nemčije, Danske in Švedske

Tudi Norveška je danes napovedala enomesečno podaljšanje nadzora na meji za prihode iz Nemčije, Danske in Švedske. Norveški minister za pravosodje in javno varnost Anders Anundsen je ob tem poudaril, da je imel mejni nadzor dober preventiven učinek. Po njegovih besedah je v schengnu veliko neregistriranih migrantov, ki bi radi potovali v druge države. Nadzor na meji, ki so ga na Norveškem uvedli novembra lani, bodo tako podaljšali do 11. junija.

Evropska komisija je prejšnji teden predlagala podaljšanje nadzora na nekaterih notranjih mejah v petih državah članicah schengenskega območja - Nemčiji, Avstriji, na Švedskem, Danskem in Norveškem - za največ šest mesecev. V Bruslju so predlog utemeljili s tem, da nekaterih ugotovljenih pomanjkljivosti v zvezi z nadzorom zunanje meje v Grčiji ni bilo mogoče ustrezno odpraviti.

Madžarski parlament potrdil referendum o begunskih kvotah

Madžarski parlament je danes potrdil razpis referenduma o begunskih kvotah EU. Za predlog vlade premierja Viktorja Orbana o razpisu referenduma so glasovali poslanci Orbanove stranke Fidesz in skrajno desne stranke Jobbik.

Po pričakovanjih se bo madžarska opozicija na parlamentarno odobritev referenduma pritožila na ustavno sodišče. Za vložitev pritožbe imajo 15 dni časa, ustavno sodišče pa mora razsoditi v 30 dneh.

Datum referenduma sicer še ni določen. Vprašanje na referendumu pa se bo glasilo: Ali želite dovoliti Evropski uniji, da brez podpore parlamenta predpiše preselitev Nemadžarov na Madžarsko?

Opozicija je napovedala bojkot referenduma. Po madžarski zakonodaji se mora referenduma udeležiti najmanj polovica volilnih upravičencev, da je veljaven.

Po oceni poznavalcev gre pri referendumu za Orbanov poskus pridobitve politične podpore za svoja protiimigrantska stališča. Orbanova vlada ostro nasprotuje načrtom EU za pravično prerazporeditev beguncev med državami članicami.

V Bruslju so danes v zvezi z odločitvijo Budimpešte dejali, da obstaja zavezujoča odločitev v skladu z zakonodajo EU o premestitvi beguncev znotraj EU. Evropska komisija je pri tem ponovila, da dogovorjeni sistem porazdelitve ostaja v veljavi in da ga morajo države članice spoštovati.

Evropska komisija je spričo begunske krize lani jeseni predlagala shemo, v okviru katere bi iz Italije in Grčije v druge države članice premestili 160.000 oseb, ki potrebujejo mednarodno zaščito. Namen ukrepa je zagotoviti solidarnostno pomoč državam članicam, ki so se soočile z velikimi migracijskim pritiski.