Evropske države so se na begunsko krizo in na strah pred terorističnimi napadi odzvale z omejevanjem temeljnih človekovih pravic, je opozorila organizacija za zaščito človekovih pravic Human Rights Watch (HRW), ki je danes objavila poročilo o stanju v svetu za leto 2016. Slovenije v tem poročilu ne obravnava.
"Strah pred terorističnimi napadi in potencialnimi vplivi pritoka beguncev je vodil v znižanje pravic tako v Evropi kot tudi v drugih regijah," je danes v New Yorku ob predstavitvi letošnjega poročila, ki so ga naslovili Politika strahu ogroža pravice, opozoril direktor HRW Kenneth Roth.
"V Evropi in v ZDA se je polarizirajoča retorika 'mi proti njim' premaknila s političnega obrobja v politično sredino," je dodal. "Očitna islamofobija in brezsramno demoniziranje beguncev sta postala valuta vse bolj samozavestne politike nestrpnosti," je še opozoril.
Primer Francije
Poročilo kot primer izpostavlja Francijo, ki po terorističnih napadih v Parizu 13. novembra, v katerih je bilo ubitih 130 ljudi, močno zaostruje zakonodajo in načrtuje omejevanje pravic med izrednimi razmerami.
Glede na načrte francoske vlade bi tako policija dobila večja pooblastila in bi lahko brez sodnega nadzora izvajala hišne preiskave ter odrejala hišni pripor osumljenim terorizma. Predlog sicer še ni sprejet, prihaja pa v parlamentarno obravnavo. Je pa danes francoska pravosodna ministrica Christiane Taubira, tik preden naj bi se v parlamentu začela razprava o predlogih ukrepov za boj proti terorizmu v državi, odstopila. Ministrica naj bi nasprotovala predvsem ukrepu, da bi francoskim državljanom z dvojnim državljanstvom odvzeli francoskega, če bi bili obsojeni za teroristično dejanje.
A kot opozarjajo v HRW, bi te "potencialno nediskriminatorne policijske tehnike" lahko vodile v rasno profiliranje, katerega žrtev bi bili sicer nedolžni mladi muslimani.
ZDA v predvolilni retoriki
Tovrstno usmeritev v Evropi pa v ZDA odseva pregreta predvolilna retorika, kot jo izvaja republikanski kandidat za ameriškega predsednika Donald Trump, ki je predlagal prepoved vstopa muslimanom v ZDA. "Kazanje s prstom na muslimane in begunce škodi in odtujuje populacijo, ki je bistvena v boju proti terorizmu," so opozorili v HRW.
Evropska politika: Morajo tvegati življenja, da bi imeli možnost za azil
Tudi pri odzivanju na tokove beguncev in migrantov pravi odgovor ni bolj represivna politika na mejah, ampak bolj nadzorovan program prerazporeditve beguncev, so prepričani v HRW. "Rezultat evropske politike je bil doslej le v tem, da begunci praktično nimajo druge možnosti, kot da tvegajo svoja življenja na morju, da bi imeli možnost za azil," je dejal Roth.
"Ko na številne grške otoke skrivoma prihajajo čolni z begunci, jih je težko sistematično pregledovati, da bi tako ustavili morebiten prihod potencialnih teroristov. Varnejša in bolj humana alternativa temu bi bila za EU, da okrepi prerazporejanje beguncev in omogoči humanitarne vize z območij prvega zatočišča, kot sta Libanon in Pakistan," je še povedal Roth.
Kaj zaznavajo v judovski skupnosti?
In če pogledamo širše na stanje duha: v Evropi in tudi Sloveniji je v zadnjem času po besedah podpredsednika Judovske skupnosti Slovenije Igorja Vojtica zaznati "neverjeten" porast antisemitizma. "V judovski skupnosti smo zgroženi," je povedal.
"To, kar smo pred leti predvidevali, da se bo zgodilo kot reakcija na neoliberalen razkroj družbenih vrednot, je, da neonacizem in antisemitizem v Sloveniji in Evropi naraščata," je dejal. "Antisemitizem ni mrtev. V zadnjih letih je vedno bolj živ," je prepričan.
Po njegovih besedah se tudi v Sloveniji neonacisti ne skrivajo več, na antisemitizem pa ni imuna niti leva politična opcija. "Slovenska družba ne glede na desno ali levo politično razcepljenost je združena v antisemitizmu. Tega vidite v medijih neverjetno veliko, ne le v podtalnih, ampak tudi v dnevnih časopisih. Slovenski judovski skupnosti je prihranjen, vsaj zaenkrat, le fizični napad, kakršnim so priča v Franciji in Belgiji," je dejal.
Zato so takšni dogodki, kot je današnje, že tradicionalno mednarodno znanstveno srečanje Vsako leto eno ime, ki ga je ob mednarodnem dnevu spomina na žrtve holokavsta v Univerzitetni knjižnici Maribor priredil Center judovske kulturne dediščine Sinagoga Maribor, po besedah Vojtica izrednega pomena. Evropejci namreč po njegovi oceni niso dovolj poučeni o vzrokih, ki so privedli do holokavsta.
"Razkroj družbenih vrednot vedno povzroči reakcijo, in ta reakcija je v Evropi danes vezana na neonacizem. Do razkroja vrednot pa je v demokraciji prišlo zato, ker družbene elite niso vezane na moralo, temveč na pohlep," je še dejal.
Problem lahko po ocenah Vojtica reši le nova filozofija. "Problem je prerasel raven sociologije in ga morajo rešiti filozofi. Na srečo se mi vedno lahko zatečemo v Izrael. Evropa, ki ostane, pa mora na filozofski ravni premisliti, kje je prihodnost," je povedal. Dodal je, da sovraštvo v Evropi ni uperjeno le proti Judom, ampak v prvi vrsti proti muslimanom, napade na katere v judovski skupnosti prav tako ostro obsojajo.
Se bomo sploh kdaj naučili?
Tudi po besedah v. d. direktorice centra Sinagoga Maribor Marjetke Bedrač je nujno, da se vedno znova spominjamo tragedije holokavsta, ki "predstavlja končno stopnjo antisemitizma in je vzorčni primer, do kakšnih skrajnih razsežnosti vodi sovraštvo, ki se postopoma razrašča in zajeda v vse spore družbe".
"Spominjanje žrtev holokavsta in drugih genocidov je odgovornost vseh nas. A ne samo zato, da ne pozabimo na grozodejstva nacističnih zločinov, temveč tudi zato, da opozarjamo na nastavke in pojave sovraštva in nestrpnosti, ki vodijo do zločinov zoper človeštvo," je dejala.
Nemci načrtujejo izgon obsojenih tujcev
Nemška vlada je pripravila predlog zakona, katerega cilj je omejiti kriminalne dejavnosti prosilcev za azil, predvsem z lažjim in hitrejšim izgonom obsojenih prišlekov. Izgon jih bo lahko po njihovih predlogih doletel že ob izreku pogojne kazni.
Vlada želi predvsem zmanjšati ovire za deportacijo tujcev, tudi prosilcev za azil in beguncev, ki so v Nemčiji obsojeni zaradi dejanj, kot so denimo povzročitev telesne poškodbe, upiranje navodilom policistov, kakršnokoli spolno nasilje ter celo prestopki, kot so tatvine in poškodovanje tuje lastnine. Še posebej stroge bodo oblasti do storilcev povratnikov.
V primeru hujših zločinov oziroma obsodbe na zaporno kazen najmanj leta dni, bo tujce v Nemčiji v prihodnje bolj ali manj zagotovo doletel izgon. A ta bo načeloma mogoč tudi v primeru lažjih prekrškov, ko bo na primer tujcu izrečena le pogojna zaporna kazen.
Nova zakonodaja, ki sta jo spisala pravosodni minister Heiko Maas in notranji minister Thomas de Maiziere sledi dogodkom na silvestrovo v Kölnu in nekaterih drugih nemških mestih, ko so skupine priseljencev severnoafriškega in arabskega porekla nadlegovale, ropale in spolno napadle na stotine žensk. Med napadalci so bili tudi prosilci za azil.
Zaradi teh incidentov, ki so močno razburili Nemce, se je pritisk na vlado kanclerke Angele Merkel, naj omeji priseljevanje in ponovno vzpostavi nadzor nad tem, kdo prihaja v državo, še občutno okrepil.
