Hrvati preiskujejo korupcijo pri gradnji avtocest

Hrvaški preiskovalci sumijo, da je bila gradnja 15-kilometrskega avtocestnega odseka Dugopolje–Račva na avtocesti Zagreb–Split preplačana za več kot 100 milijonov evrov (za 740 milijonov kun). Avtocesta je bila zgrajena v mandatu nekdanjega premierja Iva Sanaderja, ki je trenutno priprt v Avstriji in čaka na odločitev o izročitvi Hrvaški.

Po poročanju hrvaškega časopisa Večernji list, naj bi preiskovalci sumili, da so izvajalci med drugim celo zaračunali izgradnjo dela avtoceste, ki sploh ni bil zgrajen. Primer, ki ga hrvaški protikorupcijski urad uradno še ne preiskuje, je sumljiv tudi zaradi številnih nenavadnih transakcij. Še posebej naj bi bila sumljiva gradnja avtocestnih počivališč in prehodov, namenjenih divjadi. Počivališča naj bi tako gradili le na predelih, na katerih je bila gradnja zaradi trdnosti terena najtežja in je od izvajalcev zahtevala razbijanje sten, hkrati pa naj bi nastale razbitine mleli v pesek in ga nato najverjetneje prodajali.

Sta imela glavno vlogo pri goljufijah brata Žužul?

Preiskovalci tudi sumijo, da se je nato manipuliralo s porabljenim materialom in številom porabljenih ur za delo, vse skupaj pa je bilo plačano iz državne blagajne. Glavno vlogo naj bi imela pri vsem skupaj brata Žužul, Slaven in Jozo, ki pa nista bila glavna izvajalca, temveč sta bila s svojim gradbenim podjetjem Skladgradnja le podizvajalca. Policija je že v več primerih v tej družbi zaplenila nekaj dokumentacije, omenjeno podjetje pa naj bi služilo predvsem za nakazovanje spornih zneskov na neke druge bančne račune.

Medtem je Slaven Žužul  za spletni portal Index.hr zanikal trditve zagrebškega časnika. Dejal je, da Skladgradnja za omenjeni odsek avtoceste ni imela nobene neposredno podpisane pogodbe s Hacom, temveč z glavnim izvajalcem del, hrvaškim konzorcijem, v katerem so bila vodilna gradbena podjetja. Kot je še dejal, vrednost del Skladgranje ni višja od štirih odstotkov vrednosti celotnega projekta avtoceste Dugopolje–Ravča. Skladgradnja po njegovih besedah poleg tega ni mogla vplivati na že dogovorjeno ceno izvajalcev del in investitorja.

"Vsi, ki so bili pri nas, so dobili poslovno dokumentacijo, v kateri je vse jasno. Vse so preučili. Ni nobenih tajnih računov in nisem nakazoval denarja na tajne račune, kar je ugotovila tudi davčna uprava," še trdi Žužul, ki je prepričan, da "želi nekdo z lažmi uničiti njega in Skladgradnjo", ki zaposluje 600 delavcev. Index.hr ob tem spominja, da je Skladgradnja že dobro leto dni pod intenzivnim nadzorom davčne uprave, policije in protikorupcijskega urada.

Splitska davčna uprava namreč vrši nadzor nad Skladgradnjo, da bi tako rekonstruirala tok denarja, ki je bil vplačan na račun družbe. To podjetje so imeli preiskovalci na sumu že leta 2009, ko se je skupaj z nekaterimi že nekdanjimi voditelji hrvaške službe za avtoceste (HAC) znašlo v preiskavi zaradi barvanja dveh predorov Sveti Rok in Mala Kapela, posel pa je stal vrtoglavih 35,5 milijona kun oziroma okoli sedem milijonov evrov.

Posel za gradnjo omenjenega odseka so na razpisu leta 2005 dobila hrvaška podjetja, njihov največji tekmec pa je bila ameriška družba Bechtel. Na razpisu je zmagal splitski Konstruktor, ki je za gradnjo odseka Dugopolje–Šutanovac (37 kilometrov) zaračunal 1,95 milijarde kun. V konzorciju, ki ga je vodil Konstruktor, pa so bili tudi Viadukt, Hidroelektro-Niskogradnja, Osijek Koteks, Cesta Varaždin, Zagorje-Tehnobeton, Ingra in hrvaška podružnica avstrijskega Strabaga. Ta konzorcij je dobil tudi gradnjo 40-kilometrskega odseka Šestanovac–Rava, cena pa je bila enaka kot za že omenjeni odsek.