Hrvati potrdili ekološko cono

Poslanci hrvaškega sabora so po celodnevni razpravi sprejeli vladni predlog sprememb odločbe o širitvi jurisdikcije Hrvaške na Jadranu, ki določa polno uveljavitev zaščitne ekološko-ribolovne cone (ERC) v Jadranu tudi za članice Evropske unije najpozneje do 1. januarja 2008. Kljub ostrim kritikam opozicijskih strank, ki so vlado obtožile, da z odlašanjem uveljavitve ERC za članice EU ogroža nacionalne interese glede zaščite Jadrana in ribičev, je predlog podprlo 87 od 151 poslancev.

Hrvaška ministrica za zunanje zadeve in evropske integracije Kolinda Grabar-Kitarović je med saborsko razpravo poudarila, da je cilj vladnega predloga sprememb ERC predvsem ekološka zaščita Jadranskega morja in krepitev položaja hrvaških ribičev. Pojasnila je še, da vlada odložitev polne uveljavitve ERC predlaga zaradi posvetovanj in pogovorov z EU, kar pa pomeni, da obstaja možnost, da bo ERC uveljavljena že pred 1. januarjem 2008.

Sabor pa ni sprejel predlogov opozicije za spremembe ERC, ki je med drugim zahtevala takojšnjo razglasitev ekološkega dela ERC, medtem ko bi bil ribiški veljaven od 1. julija 2007. Če bo Hrvaška uveljavila ERC 1. januarja 2008, se bo to zgodilo na dan, ko bo Slovenija prevzela predsedovanje Evropski uniji.

Hrvaška lahko pride v podobno situacijo kot Turčija

Z odločitvijo o ERC, ki jo je predlagala hrvaška vlada in jo je danes sprejel sabor, Zagreb sam sebi daje kratek čas, da se ta vprašanja rešijo. To pa je "nekoliko tvegano početje", ker ni nobenih zagotovil, da bodo pogajanja z EU o ribištvu končana do tega datuma, saj "to ni odvisno le od Hrvaške, ampak tudi od EU", je opozoril predsenik vlade RS Janez Janša.

Janša, ki se je danes ob robu vrha EU "zelo na kratko" sešel s hrvaškim premierom Ivom Sanaderjem, je opozoril, da bi se Hrvaška, če do dogovora ne bi prišlo, lahko znašla v podobnem položaju, v katerem je zdaj Turčija. Potem ko Ankara ni izpolnila zavez, ki izhajajo iz pogajalskega okvira, je "prišlo do reakcij EU", je spomnil na ponedeljkovo odločitev EU o delni zamrznitvi pristopnih pogajanj s Turčijo.

Premier je kronološko pojasnil potek zapletov pri uveljavljanju ERC ter poudaril, da je leta 2004 po hrvaški razglasitvi ERC prišlo do reakcij ne le v Sloveniji, ampak tudi v EU. Hrvaška je 4. junija 2004 s Slovenijo, Italijo in Evropsko komisijo podpisala skupen zapisnik oziroma stališče. Po tem dogovoru se ERC v nobeni točki ne nanaša na države članice EU. Hrvaška je takrat tudi sprejela odločitev, da bo ta rešitev veljala toliko časa, dokler Zagreb z EU ne bo dosegel posebnega ribolovnega sporazuma, je dejal Janša.

Ta dogovor je Evropski svet potrdil v sklepih na junijskem vrhu 2004, zaključki pa so z odločitvijo Evropskega sveta junija 2005 postali tudi pogajalski okvir za Hrvaško. S tem, ko je Hrvaška oktobra 2005 postala kandidatka za članstvo in začela pogajanja z EU, je pravna podlaga po posebnem sporazumu z EU odpadla, je pojasnil Janša. V pristopnih pogajanjih pa bo morala Hrvaška izpogajati tudi poglavje o ribištvu, če želi postati polnopravna članica EU.

"Res pa je s tem nastala neka situacija na Hrvaškem, ko omejitve, ki so jih prejeli v okviru ERC, veljajo za ladje, ki plujejo pod hrvaško zastavo, ne veljajo pa za ladje, ki plujejo pod zastavami držav članic EU," je nadaljeval in dodal, da to v sosednji državi povzroča "določene notranjepolitične zaplete". Na Hrvaškem je to vedno aktualna tema v predvolilnem času, tudi zdaj Hrvaška počasi vstopa v ta predvolilni čas, to dejstvo pa privedlo do odločitev, ki jih je predlagala hrvaška vlada in sprejel sabor.

V praksi se ob uveljavitvi odločitve do 1. januarja 2008 sicer ne bi spremenilo nič, niti za ladje, ki plujejo pod slovensko zastavo, niti za ladje, ki plujejo pod zastavami drugih članic EU. "Dejansko pa bo prišlo do zapletov, v kolikor do 1. januarja 2008 ne bo prišlo do uskladitev v zvezi z ribištvom in nekaterimi drugimi vprašanji, vezanimi na ekološko zaščito jadranskega morja. Kar pa ni samo problem EU, temveč gre tudi za nekatere druge mednarodnopravne okvire," je še dejal Janša.