FOTO in VIDEO: Incident na mejnem prehodu Rigonce: policija uporabila solzivec

S Hrvaške, kamor je od srede do 19. ure zjutraj prišlo že 17.063 beguncev in migrantov, kljub zapori mej s Srbijo prihajajo novi in novi, od tam pa se pomikajo proti Sloveniji. Hrvaški premier Zoran Milanović je zato na izredni novinarski konferenci dejal, da Hrvaška ne more več nadzirati begunskega vala.

Če so sinoči v namestitveni center zagrebškega velesejma napotili 250 beguncev, je bilo tam zjutraj le še okoli 50 ljudi, medtem ko naj bi vsi ostali nadaljevali pot proti Sloveniji.

Migranti so za hrvaške medije povedali, da jih ne zanima, da bi ostali na Hrvaškem, ampak si želijo v druge evropske države, kot sta Nemčija in Švedska, omenjali so tudi Avstrijo in Finsko.
Ljudi – tudi proti Sloveniji – prevažajo taksisti in nekateri državljani na lastno pest.

Kot poroča Jutarnji list, taksisti za 35 kilometrov od Belega Manastira do Osijeka zaračunavajo 40 evrov, četverica Sircev naj bi nekemu Hrvatu plačala 150 evrov za prevoz z avtomobilom do Zagreba.

Na mejnem prehodu Rigonce slovenska policija uporabila solzivec

Proti večeru se je na mejnem prehodu Rigonce med obmejnima točkama na slovenski in hrvaški strani znašlo okrog 300 beguncev. Hrvaška policija, ki jih je sprva zadržala, jih je čez kakšne pol ure spustila mimo, na slovenski strani pa je mejni prehod zaprt. Beguncem so se pozno popoldne pridružili tudi številni predstavniki nevladnih organizacij in aktivisti, ki so poskusili narediti varnostni koridor. S seboj so imeli tudi transparente, na katerih so opozarjali, da noben človek ni ilegalen.

Položaj se je precej zaostril, ko so predvsem nekateri hrvaški in slovenski aktivisti, ki so se pridružili prebežnikom, pritisnili na policijski kordon. Ko je postalo napeto, je slovenska policija uporabila solzivec, so poročali v oddaji 24UR ZVEČER.  Tiskovna predstavnica Vesna Drole je dejala, da so prejeli obvestilo o uporabi solzivca. Po poročanju hrvaških medijev je bilo 10 oseb poškodovanih.

Schengen is over, vpijejo tukaj zbrani. pic.twitter.com/jL3WKE3KWJ

— Vesna Ban (@VesnaBan24ur) September 18, 2015

Razmere so se pozno zvečer umirile. Na mostu med slovensko in hrvaško mejno točko je sicer še kakšnih sto beguncev, vendar se je večina umaknila v zasilni center nedaleč od meje na hrvaški strani. Kordon slovenske policije beguncem še naprej preprečuje vstop na slovensko stran. Na mostu med mejnima točkama je sicer še vedno precej slovenskih in hrvaških aktivistov, ki vztrajajo, da mora policija mejo odpreti, vendar so z glasnim protestiranjem prenehali. Tudi begunci vztrajajo, da želijo prečkati mejo in oditi naprej, predvsem na Švedsko in v Nemčijo.

Dolenjska avtocesta spet odprta, 100 ljudi naj bi bilo na cesti

Dolenjska avtocesta, ki je bila kratek čas pri priključku Obrežje proti mejnemu prehodu Obrežje zaprta, je zdaj znova odprta. Ostaja pa na omenjenem odseku splošna nevarnost zaradi okoli 100 ljudi, ki naj bi bili ob cesti.

Po informacijah prometno-informacijskega centra bodo na omenjenem odseku postavljena opozorila za splošno nevarnost, da ne bi zaradi ljudi ob cesti prišlo do kakšne nesreče. Cesta je tako odprta za promet, poteka pa na njej poostren nadzor, so še povedali.

Na policiji so potrdili, da so pozno zvečer na mejnem prehodu Obrežje na novo evidentirali okoli 400 prebežnikov.

Policija ima veliko dela, število beguncev postopoma narašča

Na policijsko postajo v Brežicah postopoma prihaja vse več beguncev. Do 18. ure je od včeraj zvečer na nedovoljen način kar 600 beguncev/migrantov prestopilo državno mejo na območju policijskih postaj Brežice in Sevnica, so sporočili iz Policijske postaje Brežice. Večkrat na uro namreč s policijskimi vozili pripeljejo manjše skupine ljudi. Nihče od teh ni zaprosil za azil v Sloveniji.

Iz brežiškega sprejemnega centra sta okoli pete ure odpeljala dva avtobusa s približno 50 ljudmi, poroča terenska novinarka 24UR Vesna Ban. Eden naj bi odpeljal proti postojnskemu centru za tujce, drugi proti Hrvaški. Po podatkih policije je 178 tujcev v brežiškem sprejemnem centru, 218 so jih odpeljali v Postojno, 150 jih popisujejo na Obrežju, 50 pa na zeleni meji.

"V sprejemnem centru poteka evidentiranje tujcev in najava hrvaškim varnostnim organom za vrnitev na podlagi sporazuma o vračanju oseb med državama. Večinoma gre za domnevne državljane Sirije, Iraka in Afganistana, policisti pa so jih največ izsledili in prijeli v bližini mejnih prehodov Obrežje in Rigonce. Nihče od tujcev ni zaprosil za mednarodno zaščito v Republiki Sloveniji," so zapisali v PU Novo mesto.

Policisti na meji še vedno prestrezajo manjše skupine ljudi. Čeprav se je neuradno govorilo o večjih skupinah, jih policisti zaenkrat niso odkrili. Kot še dodaja Drenikova, policija aktivnosti ves čas prilagaja spremenjenim varnostnim razmeram: "Državno mejo na območju Policijske uprave Novo mesto varuje okrepljeno število policistov, ki pri delu uporabljajo vso razpoložljivo opremo za nadzor državne meje. Pri izvajanju nalog varovanja državne meje sodeluje tudi Letalska policijska enota z observerji, ki nadzirajo območje ob mejni črti z Republiko Hrvaško."

Na območju Podravja policisti prijeli manjše skupine beguncev

Policisti so danes popoldne na območju Policijske uprave Maribor prijeli tri manjše skupine beguncev, ki so prečkale mejo s Hrvaško, in sicer v bližini mejnega prehoda Gruškovje, v naselju Medribnik in Središču ob Dravi. Kot so sporočili s Policijske uprave Maribor, gre v vseh primerih domnevno za državljane Sirije.

Na prvo skupino so ormoški policisti naleteli malo po 14. uri v Središču ob Dravi, kjer so prijeli tri ljudi. Prijete osebe pri sebi nimajo nobenih dokumentov, policisti pa bodo z njimi ravnali v skladu s predpisi s področja tujcev.

Na skupino šestih ljudi so malo po 16. uri naleteli policisti Policijske postaje Podlehnik, in sicer na t. i. zeleni meji, v neposredni bližini mednarodnega mejnega prehoda Gruškovje. Vseh šest je policija v neformalnem postopku že vrnila hrvaškim varnostnim organom.

Policisti Policijske postaje Gorišnica pa so pol ure pozneje v naselju Medribnik prijeli deset ljudi, s katerimi trenutno še izvajajo predpisane postopke.

Za zdaj najbolj obremenjen sprejemni center v Brežicah

"Aktivirali smo sprejemni center v Brežicah, saj zaenkrat kaže, da bo to najbolj obremenjen sprejemni center," je na tiskovni konferenci vlade dejal Boštjan Šefic, državni sekretar v Ministrstvu za notranje zadeve. Dejal je, da v naslednjih 24 urah pričakujejo, da bo v Slovenijo vstopilo okoli 1000 ljudi, predvsem iz smeri Zagreba, torej proti Brežicam, je še razložil Šefic. A kot poudarja, gre za nepopolne ocene. Pri tem so upoštevali to, da je ta trenutek zaprtih več mejnih prehodov med Hrvaško in Srbijo in da Hrvaška vrača begunce na Madžarsko.

Šefic je izrazil zaskrbljenost nad izjavami Hrvaške, da ta beguncev ne registrira več. Poudaril je, da to ni v skladu s pravili EU in schengenskega sporazuma. "Tak pristop in tak način ni v skladu z nobenimi pravili EU, kaj šele s pravili schengenskega sistema, v katerega želi Hrvaška vstopiti. Takšen nekontroliran proces predstavlja za slovenske organe, v prvi vrsti za policijo, izjemen izziv," je bil Šefic kritičen do hrvaške določitve.

Zaradi napovedi Hrvaške, da ne morejo več nadzirati migrantov in jih bodo zato začeli premeščati tudi do meje s Slovenijo, pa je slovenska policija okrepila svoje sile ob meji, kjer se pričakuje večji prihod migrantov. "Policija bo storila vse, da bo svoje postopke izvedla v skladu z veljavno zakonodajo in upoštevajoč obveznosti, ki izhajajo iz našega članstva v schengenskem območju. Ob tem bomo v največji možni meri zagotavljali varnost ljudi v Sloveniji," so zapisali na ministrstvu za notranje zadeve. Ob tem so poudarili, da bodo pri postopkih z migranti, v največji možni meri spoštovali njihove človekove pravice in dostojanstvo.

O prekinjeni železniški povezavi na Dobovi je Šefic dejal, da so to morali storiti, "ker so na Hrvaškem vkrcavali na vlake brez vsakršnega nadzora". To je z vidika Hrvaške kot članice EU iz izhajajoč vseh obveznosti najmanj nesprejemljivo, je ocenil Šefic.

Humanitarnega koridorja, po katerem bi begunce pošiljali naprej, za zdaj ne more biti, saj na drugi strani ni države, ki bi sprejela begunce, je še pojasnil Šefic.

Direktor Uprave RS za zaščito in reševanje Darko But je dejal, da so aktivirane enote pomožne policije, ki bodo sodelovale pri prevozih in skrbele za red v sprejemnih centrih. Pomožna policija bo angažirana predvsem pri varovanju prevozov in v nastanitvenih centrih, kjer bodo skrbeli za red in varnost, je pojasnil Šefic, ki poudarja, da situacijo vseskozi spremljajo in se ji prilagajajo. Slovenska policija je aktivirala tudi že posebno policijsko enoto.

Šefic je na vprašanje, ali lahko Slovenija zagotovi zadostne kapacitete za veliko število beguncev, dejal, da se zaveda, da trenutne kapacitete ne bodo zadostovale na daljši rok, še posebej v slabem vremenu. Zato bodo v sodelovanju z ostalimi članicami Evropske unije skušali zagotoviti dodatne, ustreznejše namestitve, kot so denimo bivalniki.

Sicer pa vse aktivnosti po besedah Šefica potekajo zelo intenzivno, a dobro. Zaenkrat ni bilo še nobenih neobvladljivih situacij. Tudi prevozi potekajo tekoče, prav tako je dobro sodelovanje s Slovenskimi železnicami, je še bilo slišati. Del blagovnih rezerv so že sprostili, predvsem ležišča. Del rezerv bodo sprostili še danes, tako da bodo vse lokacije ustrezno oskrbljene, je povedal državni sekretar.

Begunce najbolj zanima postopek registracije

Begunci, ki so jih premestili v Brežice, se trenutno še vedno nahajajo na dvorišču policijske postaje, kjer so uredili začasne prostore za identifikacijo. V skupini prevladujejo mladi moški, vendar je precej žensk in otrok, tudi dojenčkov. Večina jih ne govori angleško.

Begunce ob prihodu v Slovenijo po besedah direktorice Pravno-informacijskega centra nevladnih organizacij (PIC) Katarine Bervar Sternad najbolj zanima postopek registracije. "Najpogosteje sprašujejo, ali se morajo registrirati, dati prstne odtise, kaj se bo z njimi zgodilo, če tega ne bodo storili, jih bo policija zaprla, kdaj lahko gredo naprej," je dejala.

Bervar Sternadova je poudarila, da bodo sodelavci Pravno-informacijskega centra nevladnih organizacij - PIC beguncem svetovali, naj opravijo registracijo, saj s tem ne bodo ob možnost, da kasneje zaprosijo za mednarodno zaščito npr. v Nemčiji. Policija bo namreč pri registraciji preverila predvsem identiteto osebe in kaj oseba želi v Sloveniji – zaprositi za zaščito ali ne.

"Če pa bodo odvzemali prstne odtise - kot vemo, sedaj tega še ne delajo -, pa teh ne bodo vnesli v t. i. EURODAC bazo. Beguncev zato v primeru, da bodo kasneje uspeli priti do Nemčije in tam zaprositi za mednarodno zaščito, ne bodo vrnili po Dublinski uredbi," je pojasnila.

Eden izmed beguncev, ki ni želel razkriti svojega imena, je dejal, da je iz Sirije in je iz domovine pobegnil pred devetimi meseci. Odtlej je na poti, njegov končni cilj pa je Nemčija. Drug je dejal, da je iz Afganistana.

Zaradi ustavljenega železniškega prometa se po podatkih fotografa 24ur.com, ki je na kraju dogajanja, večja skupina ljudi nahaja na hrvaški strani v kraju Rigonce, nekateri so se v Slovenijo odpravili peš, motilo jih ni niti prečkanje reke Sotle. Sicer pa med njimi vlada precej zmede zaradi nezanesljivih poti.

Mejni prehod Slovenska vas. Konvoj specialne enote. Ojačali bodo naszor na reki. #begunci pic.twitter.com/Ep8dIjH09D

— Nika Kunaver (@NikaKunaver) September 18, 2015

Civilna zaščita na obmejnih območjih že postavlja šotorišča

Pripadniki civilne zaščite (CZ) ob skorajšnjem prihodu večjega števila beguncev v Slovenijo zanje pripravljajo dodatne zmogljivosti. Doslej so na obmejnih območjih postavili več šotorišč, ki bi lahko sprejela po približno 300 ljudi, z dodatnimi posteljami pa so opremili tudi center za tujce v Postojni, je pojasnil poveljnik CZ Srečko Šestan.

Po besedah Šestana civilna zaščita pomaga tako pri sprejemnih centrih kot tudi pri nastanitvenih enotah. Tako so do tega trenutka s šotori, posteljami in odejami dodatno opremili center za tujce v Postojni, ki zdaj lahko sprejme okoli 400 ljudi.

Prav tako so priskrbeli dodatno opremo poleg Policijske postaje Brežice. Tudi tam so postavili šotore in postelje, v katerih bodo begunci lahko počakali na postopek. Šotore, ki jih je zaenkrat 17, postavljajo prostovoljci, med drugim skavti, in sicer v okviru rednega sodelovanja s civilno zaščito, je povedal Mitja Markovič, predstavnik katoliških skavtov iz Krškega.

Šotore pomaga postavljati 20 ekip tabornikov in skavtov kot pogodbenikov civilne zaščite, ki bodo večjo nastanitveno enoto postavili še na sejmišču v Gornji Radgoni. Prav tako bodo opremili nekdanji hotel Črni les v Lenartu, eno od nekdanjih šol v Mariboru in telovadnico v industrijski coni v Logatcu, v soboto pa še srednjo šolo v Celju, je naštel Šestan.

Na omenjenih lokacijah so poleg prostovoljcev civilne zaščite, ki po Šestanovih informacijah za zdaj nimajo težav zaradi odsotnosti z dela, tudi predstavniki Rdečega Križa in Karitas.

Prostor za begunce tudi v halah Pomurskega sejma

Predsednik uprave Pomurskega sejma Janez Erjavec je v sporočilu za medije potrdil, da so na Pomurskem sejmu v sodelovanju z občino Gornja Radgona izkazali pripravljenost pomagati pri rešitvi problema začasne namestitve prebežnikov, ki prihajajo v Slovenijo.

Na Pomurskem sejmu obstaja možnost za začasno namestitev beguncev v treh halah s skupno površino 4740 kvadratnih metrov ter na prostoru pred halami na zunanjem prostoru. Ti prostori bodo na voljo do začetka marca prihodnje leto, je zapisal.

Kot je še navedel Erjavec, se bodo pred morebitno uresničitvijo projekta natančno dogovorili o skrbniku začasnega begunskega centra ter o njegovih pristojnostih in obveznostih do lokalne skupnosti in lastnika prostorov. Posebna pozornost v tem dogovoru bo namenjena varnosti lokalnih prebivalcev in njihovega premoženja, je še zapisal predsednik uprave Pomurskega sejma.

V Gruškovju za zdaj brez posebnosti, sprejemni center pripravljen

Na mejnem prehodu Gruškovje, največjem s Hrvaško v severovzhodnem delu Slovenije, promet poteka brez posebnosti, prav tako mejni policisti za zdaj nimajo informacij o tem, da bi se v njihovo smer bližalo večje število morebitnih beguncev. Na območju stare carinarnice imajo sicer že pripravljen sprejemni center za okoli 300 ljudi.

V občini Podlehnik, kjer se nahaja mednarodni mejni prehod Gruškovje, so kot objekt za sprejemanje migrantov ponudili objekt hladilnice na opuščenem carinskem območju poleg mejnega prehoda. Prostor je trenutno prazen in ima skoraj vso potrebno infrastrukturo za evidentiranje in zbiranje beguncev.

V zbirni center so v četrtek začeli dovažati potrebno opremo, kot so šotori, postelje, mize in klopi, prav tako so že ponovno priklopili elektriko in uredili druge komunalne priključke.

V sprejemnih centrih bodo beguncem nudili osnovno pomoč, kot so možnost za počitek, hrana, oblačila in higienski pripomočki, nato pa jih bodo premeščali v namestitvene centre. Objekt hladilnice obsega okoli 500 kvadratnih metrov pokritih površin in okoli 5000 kvadratnih metrov asfaltiranih zunanjih površin s čistilno napravo in sanitarijami.

Pomoč nezakonitim prebežnikom lahko kazniva

Pomoč tujcu, ki nedovoljeno vstopi, potuje v tranzitu ali prebiva na ozemlju Slovenije, je lahko nezakonita. Kaznuje se z globo od 2000 do 4500 evrov oziroma do pet let zapora skupaj z denarno kaznijo. Državljani naj v primeru srečanja z migranti takoj pokličejo policijo, ki bo izvedla ustrezne postopke, na svojih spletnih straneh navaja policija.

V skladu s 146. členom zakona o tujcih je torej kaznovan posameznik, ki tujcu, ki prebiva v Sloveniji v nasprotju z določili zakona o tujcih, pomaga pri vstopu v državo, tranzitu čez njo ali prebivati v njej.

V prekršku pa ni, kdor humanitarno pomaga prosilcu oziroma tujcu s priznano pravico do mednarodne zaščite. Tujce, ki ob postopkih s policisti zaprosijo za mednarodno zaščito, policija namreč v skladu z zakonom o mednarodni zaščiti preda uslužbencem azilnega doma.

Tak tujec ima od podaje svoje namere za mednarodno zaščito do pravnomočne odločitve pravico prebivati na območju Slovenije in v določenih primerih tudi prebivati izven azilnega doma, še piše na spletnih straneh policije.

V pripravljenosti nekaj tisoč prostovoljcev Karitas in RKS

Z vlado so se danes sestali tudi predstavniki humanitarnih organizacij. "Že sinoči smo bili v Dobovi in pomagali pri razdeljevanju hrane in pijače beguncem," je dejala Renata Brunskole iz Rdečega križa Slovenije (RKS). V pripravljenosti je 56 območnih združenj po vsej Sloveniji ter več tisoč prostovoljk in prostovoljcev. "Na območjih, kjer prihajajo begunci, so naše ekipe okrepljene in pripravljene," je poudarila. Namenili so že 20 tisoč evrov za nakup hrane in drugih potrebščin, pripravljene imajo tudi manjše šotore in postelje, čakajo na poziv vlade za pomoč. Ko bo potrebno, bodo na voljo tudi laične ekipe za pomoč, ki so že v pripravljenosti, je dodala Brunskole.

Direktorica Slovenske filantropije Tereza Novak je poudarila, da prebežniki pomoč vsekakor potrebujejo, četudi njihovi odzivi niso vedno taki, kot bi jih pričakovali. Tudi zato je pomembno, da so prostovoljci, ki delajo s prebežniki, usposobljeni in opremljeni z informacijami o tem, kdo so ljudje, ki jim pomagajo. "Sodobni begunci niso več razcapani ali umazani, so pa še vedno ljudje, ki potrebujejo pomoč," je Novakova zavrnila nekatere pomisleke, ki so se pojavili v javnosti o tem, ali so to res skupine ljudi, ki potrebujejo pomoč.

Slovenska filantropija sicer pripravlja bazo podatkov o prostovoljcih, ki je vedno večja. Po njenih besedah je v njej trenutno že okoli 2500 ljudi, ki so že imeli izkušnjo dela z azilom, migranti in podobno in so že šli čez različne vrste usposabljanj.

"Čutimo, da smo v tej mreži pomoči nujno potrebni," je dejal Imre Jerebic iz Slovenske Karitas. Kot je pojasnil, so že pred časom za pomoč beguncem odprli poseben transakcijski račun, na katerem so že zbrali več kot 21 tisoč evrov, ki ga bodo porabili za hrano in druge potrebščine. Jerebic je poudaril dobro sodelovanje med različnimi organizacijami v takšnih kriznih razmerah ter pozval k temu, da skupaj premostimo predsodke in zbudimo solidarnost ter odprtost med ljudmi.

Prostovoljci Slovenske karitas so v pripravljenosti na vseh območjih, k sodelovanju pa so povabili tudi nove, je že pred sestankom pojasnil Peter Tomažič s Slovenske karitas. Imajo 10.000 prostovoljcev, a niso vsi na obmejnih območjih. V minulih dneh je Karitas pripravila 5000 paketov s hrano, materialno pomoč pa še vedno zbirajo.

Po Tomažičevih besedah imajo vsa območja pripravljene tudi higienske pripomočke, na območju Brežic, kjer dogajanje v zvezi z begunci trenutno poteka zelo intenzivno, pa so na voljo tudi druge stvari.

Vsaka župnijska Karitas ima po Tomažičevih besedah nekaj deset prostovoljcev, a vsi za tako delo niso primerni. Med drugim poskušajo najti takšne z znanjem tujih jezikov, so pa zahtevana znanja odvisna od konkretnega dela. "Za zbiranje pomoči in sortiranje ni nobenih težav, za pomoč v sprejemnih centrih pa je treba stvari malo opredeliti," je pojasnil Tomažič.

Po njegovih besedah imajo tudi skupino približno petih prostovoljcev z znanjem arabskega jezika. Ti označujejo hrano, z neke vrste priročnim slovarjem pa pri premagovanju jezikovnih ovir pomagajo tudi drugim prostovoljcem. Kot je poudaril Tomažič, je zelo pomembno, da so begunci pred kakršnim koli premeščanjem čim bolj informirani.

Slovenska karitas je tudi stalno v stikih z avstrijsko in nemško Karitas. "Poskušamo pridobiti informacije, kaj se dogaja, kakšna je pripravljenost tudi drugod, kaj je možno in kaj ne ter se poskušamo iz teh izkušenj, ki jih drugi že imajo v veliko večji meri, tudi kaj naučiti," je še pojasnil Tomažič.

Generalna sekretarka Rdečega križa Slovenije Renata Brunskole pa je pojasnila, da je za morebiten prihod večjega števila beguncev v stalni pripravljenosti nekaj tisoč prostovoljcev RKS. Potekali so že sestanki in priprave glede lokacij, ki so načeloma predvidene za sprejem in namestitev beguncev.

Po besedah Brunskoletove so vse ekipe RKS v pripravljenosti ter čakajo na poziv Uprave RS za zaščito in reševanje (URSZR). To aktivira policija, potem ko begunce sprejme in uredi identifikacijske postopke.

V 56 območnih združenjih RKS je po besedah Brunskoletove v stalni pripravljenosti skupno nekaj tisoč prostovoljcev. Razmere dnevno spremljajo in po potrebi prilagajajo njihovo število. "Tudi sama sem bila v stalnem kontaktu in sem še sedaj z generalnim sekretarjem oziroma generalnim direktorjem Rdečega križa Hrvaške, tako da smo tudi z njihove strani ugotavljali, kaj je tisto, kar najbolj potrebujejo," je pojasnila Brunskoletova.

V sodelovanju s koordinacijsko skupino vlade so že potekali sestanki in priprave glede lokacij, kjer bi začasno namestili begunce. Po besedah Brunskoletove so to območja Lendave, Gornje Radgone, Podlehnika, Brežic in Bele krajine. "V okviru tega so v sodelovanju z URSZR že potekale priprave, tako da naše nastanitvene enote, ki jih ima RKS v večjih mestih, torej v Mariboru, Novi Gorici, Ljubljani, Novem mestu, to je vse v pripravljenosti," je dejala Brunskoletova.

Kot je pojasnila, odsotnosti prostovoljcev z delovnih mest trenutno še niso zaznali kot problem, tako da tovrstni pogovori z delodajalci še niso bili potrebni. Do sedaj namreč še niso zabeležili niti enega poziva za opravičilo za izostanek z dela. "Če pa bo, kar tudi je zelo možno, bomo pa absolutno zaprosili delodajalce, da v tej smeri prisluhnejo našim prostovoljkam in prostovoljcem," je še dejala Brunskoletova.

Sinoči ustavljeni begunci namesto na Hrvaškem v Postojni

150 beguncev, ki so jim slovenski organi sinoči zavrnili vstop v schengensko območje, potem ko na mednarodnem vlaku, ki je bil na poti v Beljak, niso imeli ustreznih dokumentov, pa na koncu vendarle niso vrnili na Hrvaško, saj se o vrnitvi niso mogli dogovoriti.

Danes je sicer podpredsednik hrvaške vlade in notranji minister Ranko Ostojić dejal, da bo Hrvaška sprejela migrante, ki jih bo Slovenija vrnila, potem ko so izkoristili razmere po registraciji na Hrvaškem in se odpravili preko hrvaško-slovenske meje.

Namesto tega so jih z Dobove pospremili v center za tujce v Postojno. Do tja so jih prepeljali z izrednim vlakom, nato pa še z avtobusom.

Na vlaku s Hrvaške je bilo sicer sinoči okoli 200 beguncev, ko so ugotovili, da številni nimajo ustreznih dokumentov, pa so vlak razdelili na dva dela.

Tisti z begunci je dolgo stal na stranskem tiru. Tujci so vsake toliko vzklikali, med drugim so zahtevali vodo. Ko jim je Rdeči križ vodo prinesel, so jo zavrnili. Čeprav so nekatere ženske skušale priti do vode, jim moški tega niso dovolili. Prav tako niso želeli izročiti drugih dokumentov kot potrdilo hrvaške policije, da so dolžni v 30 dneh zapustiti Hrvaško, je poročal Jutarnji list.

Že sinoči so na območju občine Brežice so okoli 20. ure pri Slovenski vasi oz. tamkajšnji industrijski coni prijeli tri tujce, ki so nezakonito prečkali meji. Slovenska policija jih je vrnila hrvaškim varnostnim organom.

Poleg tega je na mejni prehod Obrežje iz smeri Zagreba nekaj migrantov prišlo kar s taksiji, najprej osem in potem še nekaj. Pripeljali so se do nekdanjega mejnega prehoda Bregana na hrvaški strani in so nato nadaljevali pot peš proti Obrežju. Vstop v Slovenijo so jim preprečili že na hrvaški strani mejnega prehoda.